Ko je Matjaž Kek po koncu drame s Portugalsko stopil pred medije, je kazal znake vidne utrujenosti in čustvene izpraznjenosti. V Slovenijo je poslal nekaj močnih sporočil.

O tem, kako se počuti po krutem izpadu po enajstmetrovkah.

Logično je, da ne moreš slaviti, ko tekmo izgubiš. Na drugi strani je grenkoba, ki je prežeta z veliko sladkega in dobrega. Upam, da bo to prvenstvo pomenilo iztočnico za slovenski nogomet v prihodnosti. V tem mesecu se nam je uresničilo veliko stvari. Čestitke Portugalcem, saj je treba znati zmagati po kazenskih strelih. Imeli so kakovost, da so tekmo pripeljali do konca. Želim jim, da bi šli do konca turnirja. S slovensko reprezentanco sem želel v Nemčiji ostati še nekaj časa, vendar ne kot turist. Portugalska je v tej tekmi prevladovala. Dlje časa, ko je trajala tekma, bolj je Slovenija rasla. Od male Slovenije, ki je bila v prvem delu tekme preplašena, smo prišli do stoodstotne priložnosti. Žal mi je zaradi navijačev in izjemne energije, ki je prihajala s tribun. Malokdo je verjel, da lahko odigramo takšen turnir. Škoda, da nismo zmagali. Veliko sreče na tem prvenstvu nismo imeli. Videli smo reprezentanco in tisti, ki jo bo vodil v prihodnosti, ima vse skupaj že zloženo.

O tem, kaj je mislil z zadnjim stavkom.

Rekel sem, da kdorkoli jo bo vodil. Ne izključujem nikogar. Ta reprezentanca je sestavljena in najpomembnejši člen v njej so igralci. Mi smo le njihov servis. Vedel sem, da ne moremo razočarati. Neizmerno verjamem v te igralce. Njihova žalost v slačilnici le potrjuje moj pogled na njih. Upam, da so oblikovali kult reprezentance, ki ga v Sloveniji pogrešamo že zelo dolgo. Tudi tisti, ki niso igrali, so z vsako sekundo na treningu pokazali, kaj pomeni igrati za slovensko reprezentanco. Kje bom zdaj jaz? Rekel sem že, da sem v tej reprezentanci najmanjši problem. Nimate pojma, kakšen privilegij imam, da vodim takšno reprezentanco in na ta način igram proti velikanom evropskega nogometa.

O tem, kako je doživljal tekmo na klopi in izključitev.

Logično je bilo, da Slovenija Portugalcev ne more nadigrati in prevladovati v posesti. Zdržali smo prvih 15, 20 minut. Ko je naša igra stekla, smo tekmo peljali po željah. Dlje časa, ko je bil izid za nas ugoden, bolj so Portugalci postajali nervozni in so morali poseči po menjavah. Nato je bilo malo izživljanja s strani gospoda, ki tolmači nogometna pravila. Moja izključitev je bila brez smisla. Če verjamete ali ne, niti slučajno nisem rekel česarkoli, le vprašal sem ga, zakaj enajstmetrovka, za kar imam pravico. Imeli smo načrt in selektor Portugalske ni pretiraval, ko nam je delil komplimente. Morate priznati, da so trpeli in trepetali v 116. minuti, ko je imel Šeško priložnost. Za uspeh je treba nekatere stvari preživeti.

O treniranju enajstmetrovk.

Na treningu lahko zadeneš 30 enajstmetrovk zapored, pa jo boš na takšni tekmi pred 50.000 gledalci zastreljal. To se zgodi tudi največjim mojstrom na svetu. Portugalci so jih bolje izvajali od nas, konec debate o tem, kdo, zakaj in koliko smo jih trenirali. Čez pet ur bi verjetno mi zmagali to tekmo. Prišli smo daleč, razočarani smo, ker smo izgubili.

O tem, kaj je govoril igralcem v tradicionalnem krogu na sredini igrišča po koncu tekme.

O tem nikoli ne bom govoril javno, ker je to stvar slačilnice ter spoštovanja do igralcev in emocij, ki so včasih vesele in včasih žalostne. Povem pa vam, da mi ni bilo lahko govoriti, če se postavite v mojo vlogo.

O tem, kaj izkušnja letošnjega evropskega prvenstva pomeni za prihodnost reprezentance.

Glede na to, s kakšno popotnico smo šli na prvenstvo, smo presegli pričakovanja. To je realna slika našega nogometa, ki se mora tega zavedati. Leporečje, da moramo biti mladi in atraktivni, ne bo šlo. Mi smo bili pragmatični, zavzeti, agresivni in z neizmerno ljubeznijo do dresa. Tudi kakovost je bila na naši strani, obenem so igralci mladi. Poglejte izkušnje portugalske reprezentance in slovenske. Če nam bo vsem v nogometu omogočeno, da bomo delali naprej in ob prvi napaki ne bomo takoj pribiti na križ, bo nogomet še prinesel veselje v slovenski šport. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem slovenskim športnikom in športnicam, od katerih smo prejeli milijon sporočil z dobrimi željami. Jaz jim zdaj vračam dvojno, da bom neizmerno navijal za košarkarje, odbojkarje, fante na Touru, športnike na olimpijskih igrah. To je slovenska kultura in na to moramo biti ponosni.

O slovenski nogometni prihodnosti.

Ne smemo vsega takoj uničevati po enem porazu. Še bomo trpeli. Nismo še popolni, veliko je možnosti za napredek pri igralcih. Pomemben je trenutek, da ne bi vse skupaj razpadlo. Za to smo specialisti. Prepričan sem, da lahko igramo kakovostnejše, boriti pa se bolje ni možno. Šli so na glavo in v Nemčijo spravili 60.000 Slovencev.

O Šešku.

Naša mladost ima še dovolj prostora za napredek. Začetek kariere je zelo obetaven in v meni ima največjega podpornika, ki ga najbolj spoštuje. Prepričan sem, da bo njegova kariera blesteča.

O Josipu Iličiću.

To so zgodbe, ki jih piše nogomet. Zelo sem vesel, da se je po vseh zdravstvenih težavah vrnil v nogomet. Da greš streljati enajstmetrovko v takšnih pogojih, je treba imeti tudi 'jajca'. Spoštujem ljudi, ki so prevzeli odgovornost, ne glede na to, kako se je končalo. Tako je bilo verjetno zapisano v zvezdah.