»Sebastien Abramov je kriv, da je umoril Saro Veber s strelom iz polavtomatske puške in ji vzel življenje na zahrbten način.« Tako je lani, po izvedbi vseh dokazov razsodila predsednica petčlanskega senata celjskega okrožnega sodišča Marjana Topolovec Dolinšek in Abramovu izrekla 27 let zaporne kazni. Oziroma enotnih 30 let, ker je v kazen združila še vse njegove pretekle sodbe, ki si jih je prislužil s kaznivimi dejanji, a jih še ni odslužil. Mimogrede, novo kazen, sedem mesecev zapora, mu je pred tremi tedni izreklo tudi ljubljansko okrožno sodišče, ker sta skupaj z Julijo Adlešič, znano iz afere odrezana roka, ogoljufala banko in lizinško hišo. Obramba je že lani, takoj po izrečeni sodbi za umor, napovedala pritožbo na višje sodišče. Slednje pa je, kot nam je potrdil tudi Matjaž Šaloven, pooblaščenec staršev umorjene Sare Veber, prvostopenjsko sodbo skoraj v celoti potrdilo. Skoraj zato, ker so višji sodniki Abramovu znižali prisojeno kazen za eno leto in ga obsodili na 26 let zapora za umor, posledično je za eno leto nižja tudi enotna izrečena kazen, ki zdaj znaša 29 let.
Hčerke jim ne more vrniti nihče
»S sodbo sem zadovoljen. Zadovoljni oziroma pomirjeni pa so tudi oškodovanci, saj so dobili vsaj moralno zadoščenje, čeprav jim seveda hčerke nihče ne more vrniti,« je Šaloven za Dnevnik komentiral pravnomočno sodbo. In čemu je sodišče kazen znižalo za eno leto? Kot je povedal odvetnik, gre dejansko za malenkost drugačno interpretacijo glede samega naklepa. »Pravna niansa razlage za naklep se nekoliko razlikuje od tiste, ki jo je utemeljilo prvostopenjsko sodišče,« je razložil.
Spomnimo, da je Abramov, takrat še kot Sebastjan Colarič, 15. marca 2015, na zahrbten način in iz nizkotnih nagibov s polavtomatsko puško v domači dnevni sobi Vebrovih v Pernovem pri Žalcu ustrelil takrat svoje 24-letno dekle Saro Veber. Policisti so dogodek dolgo preiskovali zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Abramov je namreč ves čas vztrajal, da je Vebrovo ustrelil po nesreči, saj da je prišla v dnevno sobo v trenutku, ko je repetiral puško, ki naj bi pred tem nekaj »štekala«. Ena od verzij pa je bila, da naj bi puško čistil. Takoj zatem, ko je odjeknil strel, je puško pospravil v kovček in poprej iz nje vzel nabojnik, nato pa zagnal paniko, češ, da je po nesreči ustrelil svoje dekle. Vse skupaj je izvedel tako pretkano, da so mu nekaj časa verjeli, da je šlo za nesrečo celo starši pokojne Vebrove. Ko pa je prišla na dan afera »odrezana roka«, se je preiskava zasukala v povsem drugo smer in na tožilstvo je romala ovadba zaradi umora.
Tožilstvo je spisalo obtožnico, ki je prestala vse preizkuse, na sodišču pa jim je uspelo dokazati, da je Abramov umor skrbno načrtoval. Abramov je medtem zamenjal kar nekaj zagovornikov, zadnji, ki je pritožbo zagovarjal na višjem sodišču, je Antonio Novak. A mu višjih sodnikov ni uspelo prepričati, da okoliščine, ki bi kazale na to, da je šlo za naklep, niso bile ustrezno obrazložene in da sodba temelji zgolj na domnevah. Obramba je upala, da bodo višji sodniki sodbo razveljavili ali dejanje iz umora prekvalificirali v blažjo obliko kaznivega dejanja, povzročitev smrti iz malomarnosti. A so višji sodniki razsodili, kot je bilo glede na vsa dejstva in izvedene dokaze pričakovati, sodba pa je s tem postala pravnomočna.
