Po več kot desetletju načrtovanja in začetku gradnje leta 2020 je danski kralj Frederik X. slovesno odprl prvi element predora Fehmarnbelt. 

Na danski strani je tovarna zgradila 89 betonskih odsekov, ki bodo sestavljali predor. Betonske elemente dolge 217 metrov so s pomočjo čolnov in žerjavov začeli nameščati na morsko dno približno 40 metrov globoko. Nameščanje na dno Baltskega morja bo trajalo približno tri leta. 

Predor, dolg 18 kilometrov, bo eden največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, njegov proračun za gradnjo pa znaša več kot 7 milijard evrov. 

Hitrejše potovanje 

Kombinirani cestno-železniški predor bo speljan čez preliv Fehmarn - med nemškim otokom Fehmarn in danskim otokom Lolland. Zasnovan bo kot alteranitva trajektnih povezav med mestoma Rödby in Puttgarden. Vožnja s trajektom traja 45 minut, vožnja z vlakom skozi predor pa bo trajala le sedem minut, z avtom pa deset. 

»Za potovanje z vlakom iz Københavna v Hamburg potrebujemo štiri ure, novi predor pa bo omogočil potovanje v dveh urah,« je povedal izvršni direktor podjetja Femern A/S Henrik Vincentsen. »Veliko ljudi med mestoma leti z letalom, v prihodnosti pa bo vlak omogočil hitrejše potovanje,« dodaja.

Poleg koristi za potniške vlake in avtomobile bo predor vplival tudi na tovornjake, saj bo s tem nastala kopenska pot med Švedsko in Srednjo Evropo, ki bo za 160 kilometrov krajša. 

Korist za okolje

Predor, poimenovan Fehmarnbelt Fixed Link, se je začel graditi leta 2008, do začetka gradnje pa sta morali Nemčija in Danska pridobiti potrebno zakonodajo in izvesti geotehnične študije ter študije vpliva na okolje. Postopek na Danskem je bil hitro končan, v Nemčiji pa je prišlo do številnih zapletov in pritožb, vključno s trajektnimi podjetji, okoljskimi skupinami in lokalnimi občinami. 

Michael Løvendal Kruse iz Danskega društva za varstvo narave meni, da bo imel projekt okoljsko koristen. »Nastala bodo nova naravna območja in kamniti grebeni na danski in nemški strani,« pravi Kruse. »Največja prednost pa bo korist za podnebje. S hitrejšim potovalnim časom bodo vlaki postali močan izzivalec letalskega prometa,« še dodaja. 

Povezava Anglije in Francije 

Izgradnja 50 kilometrov dolgega predora pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Anglijo in Francijo, je stala slabih 14 milijard evrov. Čeprav je precej daljši od tunela Fehmarnbelt, so predor pod Rokavskim prelivom gradili s pomočjo vrtalnega stroja in ne s potapljanjem vnaprej izdelanih betonskih elementov.

predor gradnja Danska in Nemčija Baltsko morje izpostavljamo