Podnebne spremembe so poleg pogostejših ujm poslabšale tudi druge poletne nadloge. Ena izmed njih je gotovo razširitev tigrastega komarja. Ta je bolj odporen proti sredstvom za zaščito pred insekti, njegovi piki pa so boleči in potencialno nevarni.
»Primerov avtohtone malarije ali avtohtone denge (virusna vročinska bolezen, op. a.) v Sloveniji še ne opažamo, so se pa že pojavili v Italiji, Grčiji. Območja, ki smo jih imeli za varna, se spreminjajo, saj se prostor tigrastega komarja širi na naša dvorišča,« je infektologinja Mateja Logar nedavno povedala za RTV Slovenija.
»Na srečo pri nas hujšega primera še nismo imeli, smo pa imeli primere meningitisa,« je še dodala infektologinja in opozorila, da se nekatere bolezni, ki jih prenaša komar, lahko končajo s smrtjo. Še posebej so ranljivi starejši in osebe z oslabelim imunskim sistemom. Pri navadnem piku infektologinja sicer priporoča lokalno hlajenje, v hujših primerih tudi zdravila proti alergijam. Pik okuženega komarja običajno spremljajo bolečine v sklepih in mišicah, glavobol in vročina. V primeru omenjenih simptomov infektologinja svetuje obisk zdravnika.
Invazivna vrsta od leta 2002
Tigrasti komarji so invazivna vrsta, ki se hitro prilagaja novemu okolju in se učinkovito razmnožuje tudi na urbanih območjih. Pri nas so jih po poročanju STA prvič opazili leta 2002 na Primorskem, od takrat pa so se hitro razširili po vsej državi. Populacija je največja v poletnih mesecih, ko pikajo predvsem zjutraj in v poznopopoldanskem času. Zadržujejo se pri tleh, svoje ličinke pa odlagajo v predmete, kjer jim zadostuje že minimalna količina vode.
Tea Knapič, kustodinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je pojasnila, da v zadnjih letih sicer ni opaziti večjega števila komarjev, so pa ti čedalje bolj prilagodljivi in odporni. »Čeprav trenutno ni dokazov, da so se tigrasti komarji v Sloveniji že prilagodili specifičnim ukrepom do te mere, da ti ne bi bili več uporabni, je pomembno, da stalno spremljamo njihovo učinkovitost in uvajamo nove strategije, kjer je to potrebno,« je trenutno stanje populacije komarjev komentirala strokovnjakinja.
»Eden izmed izzivov pri nadzoru tigrastih komarjev je njihova odpornost proti insekticidom, ki se pogosto uporabljajo po svetu. Zato je treba z uporabo insekticidov ravnati zmerno, da preprečimo razvoj odpornosti, hkrati pa nenehno iskati nove metode za zatiranje, ki bodo učinkovite in trajnostne,« je še dodala.
Občina svetuje preventivo
Mestna občina Ljubljana je pripravila seznam ukrepov za zmanjšanje populacije tigrastega komarja in tveganja širjenja kužnih bolezni. Med drugim svetujejo, da se okoli hiše odstrani vsa stoječa voda, tudi tista, ki stoji v cvetličnih lončkih, zalivalkah, odprti plastiki, starih avtomobilskih pnevmatikah ali otroških igračah. Posode, v katerih se zbira odpadna voda, morajo biti pokrite, enako velja za smetnjake.
Na občini so še opozorili, da je treba redno preverjati odtočne cevi in žlebove, saj so to idealna gojišča komarjev. Pri odganjanju pomagajo tudi določene rastline, na primer roženkravt, šetraj, žajbelj, timijan, meta, melisa, bazilika, koper in komarček. Bazeni morajo biti redno vzdrževani in obdelani s klorom in drugimi sredstvi. Lastnikom ribnikov pa občina svetuje, da gojijo ribe, ki se hranijo z ličinkami komarjev. Kot preventivni ukrep občina sicer svetuje montažo zaščitne mreže proti komarjem in insektom ter uporabo drugih sredstev proti komarjem.
