Sodnica Maša Blažeka je opoldne razglasila sodbo, s katero je 34-letnega državljana BiH Sedina Šišića obsodila na 27 let zapora zaradi umora 64-letnega Dragana G. septembra lani v Zgornjem Dupleku. 8. septembra lani v zgodnjih dopoldanskih urah je Šišić umoril Dragana v delavnici ob njegovi hiši. Tam naj bi se bila sestala zaradi ukradene puške. Šišić je ukradel orožje, last Dragana, slednji pa si je puško želel dobiti nazaj. Vračilo ukradenega orožja naj bi bil povod, da sta se moška srečala v delavnici.
Tam je Šišić Dragana najprej s pestmi dvakrat udaril v obraz, nato ga po glavi najmanj dvakrat udaril z neznanim topim kovinskim predmetom. Ko je 64-letnik padel na tla brez zavesti, ga je na tleh ležečega še najmanj enkrat silovito udaril s topim lesenim predmetom, najverjetneje polenom, ki ga je policija tudi zasegla, medtem ko kovinskega predmeta niso našli. Udarci so bili tako siloviti, da je Dragan G. umrl na kraju zločina. Njegovo truplo sta sicer šele dan kasneje našla njegova znanca, ki sta ga želela obiskati.
Tožilec: šlo je za brezčuten napad
Višji državni tožilec Darko Simonič je v sklepnih besedah strank pred izrekom sodbe poudaril, da izjavi Sedina Šišića, da z umorom nima nič, ne gre verjeti. Sledi njegove DNK so našli tako na polenu, morilskem orožju, kot tudi na rjuhi, s katero je morilec nato pokril truplo. Na vetrovki Šišića, ki jo je ta nosil na dan zločina, so našli madaže krvi, za katere se je izkazalo, da pripadejo umorjenemu. Zagovoru Šišića ob privedbi na sodišče - v času sojena se je branil z molkom -, da je tistega dne res iskal Dragana G., a da ga ni našel in je bil v času umora v službi, ne gre verjeti, je dejal tožilec Simonič. Iz posnetkov varnostnih kamer parkirišča podjetja, kjer je Šišić delal, je namreč razvidno, da ga prav v času zločina ni bilo v službi.
Simonič je Šišiću očital umor, izvršen iz koristoljubja, na grozovit in zahrbten način. Koristoljubje je utemeljeval s tem, da naj bi bil Šišić skušal zadržati ukradeno puško, ki jo je Dragan želel nazaj. Vredna naj bi bila med tisoč in sedem tisoč evri, a Dragan je imel do orožja, ki ga je zbiral, poseben odnos. O zahrbtnosti je tožilec povedal, da je šlo za zlorabo zaupanja žrtve. »Dragan G. ni pričakoval napada,« je dejal. Glede dejanja, storjenega na grozovit način, pa je tožilec dejal: »Žrtev je bila po prvih udarcih povsem nemočna. Nebogljena, nezavestna. Dejstvo, da je obtoženi stopnjeval udarce, najprej s pestmi, nato s kovinskim predmetom in na koncu še z deblom, dajejo zločinu občutek srhljivosti. Šlo je za popolnoma brezčuten napad,« je zatrjeval tožilec. In sodišču predlagal, da za zločin obtoženemu izreče 28 let zapora.
Obramba: »Dokazi ne potrjujejo očitkov tožilstva«
»Gre za zločin, ki je ogledalo krutega in zlobnega sveta,« je v sklepni besedi dejal odvetnik Jože Oberstar, pooblaščenec sina umorjenega. Zločin je označil kot hladnokrvno, gnusno in nizkotno dejanje. Podobnega mnenja je bila pooblaščenka žrtvine hčerke, odvetnica Andreja Dajčman, ki je dodala, da tako ravnanje po dejanju, ko se je mirno pripeljal nazaj v službo in šel na delo, kot dejstvo, da se ni zagovarjal, kažejo na brezčutnost izvršenega zločina. Oba odvetnika sta sodišču predlagala, da »izreče najvišjo možno kazen«. Nobeden od njiju namreč ni našel olajševalne okoliščine, zaradi katere bi bilo mogoče izreči kaj nižjo kazen.
Zagovornik obtoženega, odvetnik Andrej Kac, je v zaključni besedi poudaril, da niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja umora in da dokazi ne potrjujejo očitkov tožilstva. Navedbe o ukradeni puški po njegovem mnenju ne predstavljajo znakov koristoljubja. »Nihče ni potrdil, da je bila puška res ukradena,« je izpostavil odvetnik in dodal, da je Šišić delal in imel denar, ki ga je posojal tudi sodelavcem. O grozovitosti zločina je mogoče govoriti, kadar so žrtvi zadane resne telesne bolečine in hudo psihično trpljenje, kar pa v tem primeru ni dokazano, je dejal Kac. »Po prvem udarcu je bila žrtev v nezavesti,« je odvetnik povzel besede izvedenca patologa, zatorej ni čutil več bolečin nadaljnjih udarcev. Tudi glede očitkov o zahrbtnosti je bil odvetnik skeptičen. »Da se zadosti temu pogoju, mora obtoženi izrabiti zaupanje žrtev. Priče pa so povedale, da žrtev obtoženemu ni zaupala, da se ga je celo bala,« je dejal Kac. Prepričan je tudi, da Šišić zaradi zlorabe drog ni bil sposoben treznega razmišljanja. »Ni dokazov za zločin onkraj razumnega dvoma,« je zaključil Kac.
Sodnica: pravnomočne sodbe ga niso spametovale
Sodnica Maša Blažeka je pritrdila tožilstvu, da je Šišić umoril Dragana G. iz koristoljubja in na zahrbten način, ne pa tudi, da je bilo dejanje strojeno na grozovit način. Zato je spremenila opis kaznivega dejanja in nato 34-letniku je izrekla kazen 27 let zapora, torej leto manj, kot je bil predlog tožilstva. »Ni dvoma, da je bil obtoženi tisti, ki je storil očitano mu kaznivo dejanje,« je pojanila sodnica in izpostavila, da olajševalnih okoliščin ni našla. Od oteževalnih okoliščin pa je sodnica izpostavila krutost zločina. »Šlo je za hladnokrvno eksekucijo,« je dejala. Prav tako je dodala, da je bil Šišić v preteklosti že obsojen, največkrat zaradi premoženjskih deliktov, a da ga pravnomočne sodbe prav tako niso spametovale. Prvič je bil obsojen star šele 20 let. Zaradi tega se je odločila za kazen, kot jo je izrekla.
Sedina Šišića so prijeli 15. septembra lani na meji, ko se je vračal v Slovenijo, saj je takoj po zločinu pobegnil v BiH: Zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti je bil zoper njega odrejen pripor, iz istih razlogov mu je sodnica tudi sedaj pripor podaljšala.
