Na Hrvaškem je slavila HDZ premierja Andreja Plenkovića. Dobili naj bi 33,7 odstotka glasov in so s tem ohranili mesto najmočnejše hrvaške evropske stranke (6 sedežev). Socialdemokrati (SDP) so s partnerji dobili 27,8 odstotka glasov (4 poslanska mesta), koalicijska stranka Domovinsko gibanje pa 8,67 odstotka (en poslanski sedež). Stranka Zmoremo se je uvrstila na četrto mesto z 5,84 odstotka dobljenih glasov, prav tako bodo imeli enega poslanca.
V Avstriji je slavila Svobodnjaška stranka (FPÖ), ki pripada skrajni desni evropski skupini Identiteta in demokracija. Dobili so 27 odstotkov glasov, skoraj deset odstotkov več kot pred petimi leti. Ljudska stranka (ÖVP) je izgubila skoraj 11 odstotkov glasov in pristala pri 23,5 odstotka, opozicijski socialdemokrati (SPÖ) so s 23,0 odstotki prehiteli vladno stranko Zelene, ki so z enajstimi odstotki pristali na četrtem mestu.
V Nemčiji je zmagala krščanska demokracija CDU / CSU, ki pripada EPP. 23,5 odstotka naj bi dobila ta opozicijska stranka. Na drugo mesto so se uvrstili skrajni desničarji AfD s 15,5 odstotka (pridobili so 5,5 odstotnih točk glasov). Vladni Socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza so izgubili skoraj dve odstotni točki v primerjavi z rezultatom izpred petih let in so dosegli 14 odstotkov. Močno so izgubili vladni Zeleni, ti so v primerjavi z rezultatom izpred petih leti izgubili 8 odstotnih točk in so pristali pri 12 odstotkih glasov.
Italija: Stranka Brati Italije premierke Giorgie Meloni (pripadajo skrajno desni skupini ECR) je po rezultati vzporednih volitev dobila med 26 do 30 odstotkov glasov, opozicijski socialdemokrati (PD) pa med 21 do 25 odstotkov glasov. Takšen rezultat socialdemokratov bi na teh volitvah – te so bile zaznamovane z nizko volilno udeležbo – dejansko predstavljal dober rezultat. Gibanje 5 zvezd naj bi postalo tretja najmočnejša sila z 10 do 14 odstotki glasov, stranka Naprej Italija pa se je uvrstila na četrto mesto (do 10 odstotkov glasov). Skrajno desna Liga Mattea Salvinija je medtem postala zgolj peta najmočnejša sila na evropskih volitvah z osem do deset odstotki glasov.
V Franciji je premočno zmagal skrajno desničarski Nacionalni zbor Jordana Bardelle, ki prav tako sodi v evropsko skupino Identitete in demokracije. Osvojili so nekje okoli tretjine glasov. Stranka predsednika države Emmanuela Macrona je pristala na drugem mestu. Njegovi liberalci v stranki Renesansa so dobili okoli 15 odstotkov glasov, na tretjem mestu pa so pristali socialisti z dobrimi 14 odstotki glasov. Nakazujoča močna zmaga Nacionalnega zbora je hud udarec za Macrona, majhen obliž pa je to, da ga niso prehiteli socialisti. Macron je že razpustil parlament.
V Španiji se po vzporednih volitvah obeta zmaga konservativne Partido Popular (EPP) z 21 do 23 sedeži, socialisti premierja Pedra Sancheza naj bi dobili 20 do 22 sedežev, skrajno desna stranka Vox pa 6 do 7 sedežev, leva stranka Sumar pa 3 ali 4 sedeže. Vox se torej v Španiji ni okrepil toliko kot so mu napovedovali.
V Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo tvorita levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki.
Vladajoči stranki sicer v Evropskem parlamentu pripadata različnima političnima skupinama. PNL je članica Evropske ljudske stranke (EPP) in je imela od leta 2019 deset evropskih poslancev, PSD pa je članica evropskih socialistov in demokratov (S&D) ter je imela v zadnjem sklicu parlamenta osem poslancev.
Ponovni vzpon skrajne desnice je sicer na Poljskem uspelo preprečiti Državljanski platformi Donalda Tuska. Dobili naj bi 38 odstotkov glasov, medtem ko je nekdanja vladajoča stranka Zakon in pravičnost Mateusza Morawieckega dobila slabih 34 odstotkov glasov.
V Bolgariji bo po rezultatih vzporednih volitev vodilno mesto stranke z največ evropskimi poslanci predvidoma ohranila vladajoča konzervativna stranka Gerb. Dobili so 26,2 odstotka glasov (5 sedežev). Koalicijsko zavezništvo Nadaljujejo s spremembami, Volt Bolgarija in Demokratična Bolgarija je zasedlo drugo mesto z dobrimi 17 odstotki glasov oziroma tremi sedeži. Tri poslanske sedeže je dobila tudi skrajna desničarska stranka Preporod (dobrih 15 odstotkov glasov), prav tako pa tudi sredinska stranka Gibanje za pravice in svoboščine (slabih 12 odstotkov glasov).
Na Nizozemskem je po rezultatih vzporednih volitev zmagalo Zeleno-liberalno zavezništvo nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa, ki naj bi osvojilo osem od 31 nizozemskih sedežev. Tam je bila vladna skrajno desna stranka Geerta Wildersa premagana. S sedmimi dobljenimi sedeži je pristala na drugem mestu.
Na Finskem je glede na 60 odstotkov preštetih glasov zmagovalka evropskih volitev vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera pa velja Levo zavezništvo, ki se mu obetajo trije mandati, dva več kot doslej.
Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP).
Na Cipru se po rezultatih vzporednih volitev za zmago borita konservativna stranka DISY, ki pripada EPP, in progresivna Stranka delovnih ljudi AKEL. Dobili naj bi med 22,6 in 25,4 odstotkih glasov. Skrajno desna Nacionalna fronta (Elam) naj bi se uvrstila na četrto mesto, projekcije pa ji dajejo med 10,9 do 13,1 odstotka glasov.
Na Malti so po rezultatih vzporednih volitev slavili laburisti. Od šestih sedežev naj bi si zagotovili tri, konservativna Nacionalna stranka pa naj bi prejela dva do tri sedeže. Od teh bo eden zagotovo pripadel predsednica evropskega parlamenta Roberti Metsoli.
»Ogrožena demokracija in človekove pravice«
Tudi letošnje evropske volitve se v večini evropskih političnih skupin opisujejo kot pomembne za evropsko demokracijo. Ta in človekove pravice so v Evropi ogrožene, je minuli teden sicer ocenila Evropska agencija za temeljne pravice (FRA). »Polarizacija po Evropi vodi v razširjeno nestrpnost in razdvaja družbe, zaradi česar trpijo številne skupine,« je ocenjeval direktor agencije FRA Sirpa Rautio.
V FRA so še kritizirali, da se demokratični prostor vse bolj krči tudi zato, ker državni organi pretirano posegajo v svobodo zbiranja in pravico do izražanja mnenj. Agencija za temeljne pravice je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi ekonomske neenakosti v Evropi. Približno petino prebivalstva v EU ogroža revščina, po raziskavah pa je velika večina ljudi nezadovoljna s tem, kako so se vlade in institucije EU odzvale na strmo rast cen. FRA je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v povezavi s terorističnimi napadi Hamasa in izraelskim vojaškim odzivom na območju Gaze. Naraščajoča nestrpnost po vsej Evropi vpliva tudi na muslimane, ljudi z afriškimi koreninami, migrante in romsko manjšino.
