Macron je v večernem nagovoru dejal, je šlo za težko odločitev, a jo sprejema z zaupanjem v zmožnost Francozov, da bodo sprejeli najboljšo odločitev zase in prihodnje generacije. Meni tudi, da država potrebuje jasno večino.
Za nove volitve, dve leti po zadnjih, se je Macron odločil po napovedih izidov na današnjih evropskih volitvah, na katerih naj bi skrajno desni Nacionalni zbor osvojil več kot 30 odstotkov glasov, še enkrat toliko, kot jih je osvojil njegov sredinski in proevropski Preporod z zavezniki.
Kot je dejal Macron, gre za izid, ki ni dober za stranke, ki branijo Evropo. Izpostavil je, da so skrajno desne stranke v Franciji osvojile skoraj 40 odstotkov glasov. Poleg Nacionalnega zbora naj bi namreč še stranka Ponovno zavzetje osvojila več kot pet odstotkov glasov. »Skrajno desne stranke se krepijo povsod v Evropi Gre za situacijo, s katero se ne morem sprijazniti,« je dejal.
Macronova stranka sicer že sedaj nima večine v parlamentu, današnja zmaga Nacionalnega zbora pa predstavlja nov pritisk za njegovo vlado.
Pozornost v državi poleg tega že usmerjajo tudi v prihodnje predsedniške volitve leta 2027, na katerih Macron po dveh mandatih ne bo mogel znova kandidirati, Marine Le Pen, osrednji obraz skrajne desnice, pa naj bi imela doslej največje možnosti za zmago.
Hčerka ustanovitelja stranke, nekdaj znane kot Nacionalna fronta, Jean-Marie Le Pena, je v zadnjih letih uspela prikazati zmernejšo podobo stranke, s čimer je postala lažje izvoljiva in na svojo stran pridobila tudi številne desnosredinske volivce.
Danes je v prvem odzivu že pozdravila izjemen uspeh za svojo stranko, vodenje katere je sicer prevzel 28-letni Jordan Bardella, in zagotovila, da so pripravljeni vladati državi.
Nacionalnemu zboru pod vodstvom Jordana Bardelle, ki je bil tudi vodilni kandidat stranke, inštituta Ifop in Ipsos napovedujta med 31,5 in 32,4 odstotka glasov. Gre za najboljši rezultat za stranko doslej.
Macronovo proevropsko zavezništvo strank na čelu z njegovim Preporodom in vodilno kandidatko Valerie Hayer je zasedlo drugo mesto s 15,2 odstotka.
Gre za poraz za predsednika države, ki ga je sicer Nacionalni zbor s 23 odstotki osvojenih glasov za dobro odstotno točko premagal že na evropskih volitvah leta 2019, a so tokrat prednost močno okrepili in prejeli skoraj še enkrat toliko glasov kot Macronov sredinski tabor.
Bardella je v prvem odzivu pozval, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve, češ da so Francozi izrazili željo po spremembi.
Rezultat je udarec za trenutnega predsednika, ki se je dolgo predstavljal kot branik pred skrajno desnico in je Marine Le Pen, njen vodilni obraz, dvakrat premagal na predsedniških volitvah. Na naslednjih, ki bodo leta 2027, se Macron ne more potegovati za nov mandat, Le Pen pa naj bi bi imela doslej najboljše možnosti za zmago.
Tretje mesto naj bi na evropskih volitvah zasedli socialisti – volivci naj bi jim namenili okrog 14 odstotkov glasov podpore. Gre za precejšen uspeh za njenega vodilnega kandidata Raphaela Glucksmanna, ki mu je uspelo podvojiti rezultat iz leta 2019.
Skrajno leva Nepokorna Francija naj bi glede na napovedi osvojila okrog devet odstotkov, konservativni Republikanci pa sedem. Zeleni so po velikem uspehu leta 2019, ko so osvojili več kot 13 odstotkov glasov, tokrat prejeli le pet odstotkov, kar je minimum za vstop v Evropski parlamnet.
Francoski volivci sicer volijo vsega skupaj 81 poslancev, od tega naj bi jih glede na prve ocene na spletni strani časnika Le Monde Nacionalni zbor zasedel 30, Preporod z zavezniki 14, socialisti 13, Nepokorna Francija osem, Republikanci šest, skrajno desno Ponovno zavzetje pet, prav toliko tudi Zeleni.
Volilna udeležba je bila približno 52-odstotna, dobri dve odstotni točki višja kot leta 2019.
