»Ljubljančani poznamo Gruberjevo palačo in prekop, marsikdo pa ne ve, kakšen izjemen intelektualec in vizionar, ki je iz Ljubljane želel narediti pristanišče, je bil Gabrijel Gruber,« pravi Maja Zupanc, producentka in idejna vodja televizijske dokumentarne serije o zgodovini Ljubljane z naslovom Zgodbe s prepiha. Izhodišče serije je ravno to – pripovedovanje o manj znanih temah znanih vidikov Ljubljane in njenih osebnostih, pa ne samo to, temveč predstavljati tudi manj znane osebnosti, povezane z zgodovino mesta, v tem primeru predvsem ženske. »O delu in življenju določenih osebnostih, ki so del naše kolektivne zavesti, vemo zelo malo. Po drugi strani pa tudi marsikoga, ki je pustil pečat v Ljubljani, sploh ne poznamo,« poudarja Maja Zupanc in dodaja, da so zgodovinsko serijo zasnovali tudi z mislijo na sodobnost. Določene teme in zgodbe iz preteklosti tako na svoj način resonirajo z dogajanji in vprašanji našega časa.
Od čarovnic do slikarja v kopalnem plašču
Serijo v šestih delih s šestimi različnimi zgodbami si je mogoče ogledati vsak torek ob 20. uri na SLO 1. Pri čemer je bil prvi del na sporedu že v torek, 28. maja, pripovedoval pa je o Anici Gorjup, ki je bila v srednjeveški Ljubljani obtožena čarovništva. Druga v nizu ekraniziranih zgodb je govorila o jezuitu Gabrijelu Gruberju, »nenasitnem ambicioznežu, ki je bil uomo universale svojega časa: inženir, učitelj, izumitelj in politična sila v eni osebi«, kot so ga opisali snovalci serije. Pri tem pa še zapisali, da je »v svojih prizadevanjih, da bi Ljubljano spremenil v dragulj imperija, stopil na žulj tako cesarici Mariji Tereziji kot lokalcem. Obtožijo ga korupcije – in ga izženejo. A to ga ne ustavi: takrat šele razpre krila.«
Prihajajoči torek si bo na televizijskih ekranih mogoče ogledati epizodo o Mariji Murnik Horak, ki je imela pomembno vlogo pri prvem koraku v smeri aktivacije žensk v javnem prostoru. Izobražena in duhovita Ljubljančanka je spodbujala narodno zavest in sooblikovala društveno ter kulturno življenje v mestu. Skoraj ni bilo društva, ki je nastalo od 60. let 19. stoletja naprej, v katerem ne bi sodelovala. Družila se je z angažiranimi meščankami in okoli sebe zbrala ženske, ki so začele javno nastopati. Tu je potem še Gospa z bomboni, del, ki govori o Josipini Šumi, uspešni podjetnici iz druge polovice 19. stoletja, ki je slaščičarko dejavnost prevzela od moža, od katerega se je ločila, obrt pa razširila v slaščičarski imperij ter si med drugim izmislila gumi bombone.
Peta epizoda, ki so jo naslovili Junaka, bo pripovedovala o mlademu tiskarju Rudolfu Lunderju in gimnazijcu Ivanu Adamiču, žrtvama nemškega vojaškega nasilja na usoden nedeljski večer 20. septembra 1908 v spopadih med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Zadnji del predstavlja pronicljivega, kritičnega in duhovitega vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja, ki so ga sosedje imeli za čudaka. Po Šiški se je sprehajal v kopalnem plašču, se v gostilnah norčeval iz oblasti in živel vili Kurnik, ki je bila središče njegovega življenja. V njej je garal tudi po več kot deset ur na dan in zato včasih pozabil na hrano, sprejemal goste ali pa se v hišo za več dni ali celo tednov zaprl pred svetom. Neizprosnega umetnika, večnega človekoljubja, so med fašistično okupacijo leta 1942 brez sodnega postopka ustrelili v Gramozni jami.
Serijo, ki je nastala v produkciji animacijskega studia Invida, je režiral Urban Zorko, pod scenarij se je podpisala Iza Strehar, direktor fotografije je Darko Sintič, ilustracije pa so delo Eve Mlinar.
