Prispevek Mihe Plementaša z zgornjim naslovom (Dnevnik, 31. maja) bi dopolnil. Kdo je koncedent avtovleke na avtocestnem križu? Koncesionar, ki ima določene tako pogoje dela kot pogoje prekinitve. V Sloveniji naj bi zunanje ministrstvo prejelo opozorila romunskega glede goljufanja te avtovleke, pa na to ni odreagiralo?
Avtovleke niso dolžne svojega dela snemati in posnetkov v recimo 30 dneh ali pa dnevno dajati na vpogled Darsu. Dlje časa, kot avtovleka dela, višji račun lahko izstavi. Zato tudi obstaja kontrola. Par let nazaj so za odstranjevanje tovornjaka iz dela nekdanje skupne države pri Celju zaračunali okrog 10.000 evrov. Končno, če imajo tovorna vozila zavarovanje, naj sistem to ureja na način, da oni takoj pokrivajo škodo, in ne da mora lastnik tovornjaka nositi maksimalno finančno breme tako z novim prevozom, plačilom avtovleke kot prevozom tovornega vozila domov.
Preberite še: Obtožbe na račun Avtovleke Žonta ne pojenjajo: “Za en evro vreden komplet varovalk sem moral plačati 844 evrov”
Dars ni dolžan poskrbeti niti za najhitrejši dostop tako gasilcev kot reševalcev na avtocestnem križu, je pa zadolžen za kasiranje. Pri težjih nesrečah izven mest je dostop gasilcev pokrit s prostovoljnimi, ki se morajo najprej zbrati in nato odpeljati na lokacijo. Reševalci pa enako pokrivajo avtoceste iz obstoječega sistema NMP. Ob tem, da je enormna količina vozil tujcev, ki so pač enakovredni ljudem tukaj, ki plačujejo davke in prispevke. Bil sem na urgenci ob pol enih zjutraj tisto noč, ko je voznik, ki je prevažal 12 beguncev, pred Vrhniko zapeljal s ceste in jih je bilo devet poškodovanih. Tri so oživljali še v času, ko so ga pripeljali z vozičkom iz reanimobila v ambulanto.
Da omenim še nemogoč primer, ko se zaleti tovornjak v stoječo kolono. Pri Mariboru na obvoznici v drug tovornjak, tam je zgorelo vse. Na južni ljubljanski obvoznici pa v dve stoječi vozili za še enim tovornjakom. Zgoreli so trije. In veselo bo, ko bo vlačilec po možnosti v megli naletel na v koloni stoječi avtobus. Nihče v Sloveniji, ki vodi politiko prometa, na to ne pomisli. Če pa pomisli, bi ga po takšni katastrofi, ko gasilcev ne bo kot v Ljubljani 20, 30 minut minut, na periferiji pa še več, in ko ne bo dovolj reševalnih vozil, obvezno morali kazensko preganjat. Graditi realnost na sreči je najnevarnejše početje neodgovornih posameznikov.
Institucije v Sloveniji ne dovolijo niti testiranja motorjev za gasilce, so pa nabavile tovornjake za prevoz kontejnerjev po naravnih nesrečah za 36 mio eur in letala za gašenje suhe trave in grmovja za 24 mio plus še kakšna 2 mio na leto za stroške.
Mitja Vilar, Šmarje Sap
