Jutri bodo v Južni Afriki, ki je ena redkih demokratičnih držav na črnem kontinentu, potekale parlamentarne volitve, nova nacionalna skupščina pa bo zatem izvolila predsednika države, ki bo vodil tudi vlado. Najbrž bo to še naprej Cyril Ramaphosa, voditelj Afriškega nacionalnega kongresa (ANC).
ANC bo torej znova zmagala, a bo skoraj zagotovo izgubila absolutno večino. To se ji še ni zgodilo, odkar je leta 1994 prevzela oblast. Tedaj so Južnoafričani v obdobju tranzicije iz apartheida v večrasno demokracijo izvolili legendarnega voditelja ANC Nelsona Mandelo za prvega temnopoltega predsednika. A zlasti po njegovi upokojitvi leta 1999 se je v stranki ANC in s tem v državi razpasla korupcija velikih razsežnosti. Zadnjih trinajst let državo pesti še padec BDP, ki se kaže v kar 33-odstotni brezposelnosti. Strahotno se je razširil tudi kriminal, javne storitve so vse slabše, razlike med bogatimi in revnimi pa se le še povečujejo.
Beda ANC ne bo odnesla z oblasti
Če je Južna Afrika ena najbogatejših držav črnega kontinenta, je to zato, ker je Afrika tako zelo revna. Južna Afrika je namreč danes med prvimi na svetu po brezposelnosti. Kar 44 odstotkov mladih, starih od 15 do 34 let, se ne šola, ne pripravlja na poklic niti ne dela. Po ocenah Združenih narodov je prva na svetu po socialni neenakosti; 40 odstotkov prebivalcev ima le sedem odstotkov nacionalnega dohodka. Po ocenah Svetovne banke močno razširjen kriminal v Južni Afriki zmanjšuje njen BDP za 10 odstotkov. Na dan je umorjenih 75 ljudi. Po pisanju tednika Economist nekateri v prizadevanjih, da bi postali kandidati ANC, celo ubijajo tekmece, saj zaradi korupcije poslanski položaj prinaša velike zaslužke. V zadnjih dveh letih je v takšnih obračunih umrlo skoraj sto ljudi.
Torej bi morali volilci ANC in 71-letnega Ramaphoso odstraniti z oblasti. Vendar se to ne bo zgodilo, ker mnogi še vedno povezujejo ANC s svobodo in koncem rasnega zatiranja. Vendar je ANC vse manj priljubljena, po nekaterih anketah ne bo dosegla niti 40 odstotkov glasov. Jutri jo torej čaka poraz, saj je od leta 1994 na vseh demokratičnih volitvah dobila od 58 do 70 odstotkov glasov.
Poslej bo morala ANC vladati v koaliciji. Najbolje bi bilo, če bi se povezala s sredinsko liberalno Demokratsko zvezo, ki ji ankete obetajo 25 odstotkov glasov, leta 2019 je dobila 21 odstotkov. Za Demokratsko zvezo sicer glasujejo predvsem belci, Indijci, mulati in angleško govoreči temnopolti.
Zasegi zemlje in brezplačno zdravstvo
ANC pa bi lahko po volitvah vladala tudi z dvema levima strankama, ki sta nastali iz nje. EFF (Borci za gospodarsko svobodo) bi lahko dobila okoli 13 odstotkov glasov (leta 2019 je dobila 11 odstotkov), lani ustanovljena MK, ki jo vodi prejšnji voditelj ANC in Južne Afrike Jacob Zuma, pa okoli 9 odstotkov glasov. Stranki se zavzemata za nacionalizacijo zemlje, bank in rudnikov. Ko spodbujata sovraštvo do belcev, pa to ne velja za Vladimirja Putina.
Tudi Ramaphosa se opira na rasni populizem, ko privilegira podjetja, ki so v lasti temnopoltih, zaradi česar ni tujih investicij, gospodarstvo pa nazaduje. V boju za volilce z EFF in MK so poslanci ANC marca izglasovali zakon o zasegu zemlje brez odškodnine v primeru nacionalnega interesa. In nedavno je ustavno sodišče prepovedalo 82-letnemu voditelju MK Zumi, da bi kandidiral za poslanca, ker je bil leta 2021 obsojen, ko ni hotel pričati na sodišču, sicer pa je obtožen tudi korupcije. Pred dvema tednoma pa je Ramaphosa podpisal še en predvolilni zakon, s katerim obljublja brezplačno zdravstvo, ne da bi bilo jasno, kje bo za to dobil denar.
Pozitivna plat vlade, ki jo vodi Ramaphosa, je njeno vztrajno prizadevanje že vsaj od decembra, da bi se morija v Gazi ustavila.