Društvo obstaja že dobrih sedemintrideset let in je eno najstarejših v Posavju. Namenjeno je predvsem ozaveščanju in motiviranju ljudi, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, da jo znajo prepoznati, obvladati in se naučiti z njo živeti. Prek delavnic in predavanj izvajajo stalna izobraževanja, ki jih organizirajo v vseh treh največjih posavskih občinah: Brežicah, Krškem in Sevnici. Organizirajo tudi različna srečanja, bodisi športna ali kulturna. Darja Mandžuka se je društvu pridružila leta 1998. Tako se je tudi lažje spoprijela s svojo sladkorno boleznijo. »Vedeli so, da sem odgovorna in pristopam k delu zelo zagnano, predlagali so me za tajnico. Pridobili so me, ker je bilo vodstvo delovno, njihove dejavnosti zelo odmevne.« Takratni predsednik Ivan Živič je bil zagnan, bogato strokovno pomoč pa je članom nudila dr. Vanda Kostevc Zorko.
Delovanje društva je za Darjo Mandžuka in mnoge, v njem se združuje prek 425 članov in članic, zelo dragoceno. »Združujemo ljudi, ki so zboleli, saj nam je skupaj lažje. Tako imamo neko podporo, upanje in smisel, da najdemo pot za naprej.« Pri delu izhajajo iz potreb in želja članov in članic, imajo izredno bogat program, prek katerega tako bolniki kot njihovi svojci spoznavajo načine soočanja s sladkorno boleznijo. Poleg predavanj imajo tudi debatni krožek, kjer se lahko ljudje srečajo tudi z zdravstveno delavko in dobijo informacije iz prve roke. »Na delavnicah pa se učimo tudi zelo konkretnih stvari, denimo da štejemo ogljikove hidrate, kako se negujejo noge, kako pomembna je masaža za diabetično nogo … Ljudje spoznavajo razna zdravila in ravnanja s pripomočki.«
Nazaj k osnovam
Sladkorna bolezen je sicer lahko gensko pogojena, še največkrat pa je vzrok nezdravo življenje. Treba se je vrniti k osnovam – poskrbeti za zdravo prehrano, dovolj gibanja in čim boljše obvladovanje stresa. Morda se sliši preprosto, a sprememba življenjskega sloga zahteva veliko samodiscipline in samoodpovedovanja. Na delavnicah tako spregovorijo tudi o prehrani in 'sladkornih bombah', saj se ljudje niti ne zavedajo, koliko je v sladki hrani in pijači zdravju škodljivih snovi. »Ko demonstriramo, koliko kock sladkorja vsebujejo sladke pijače, se prisotni zgrozijo. En liter Coca Cole vsebuje kar 108 gramov oziroma 31 kock sladkorja. Ozaveščamo o pripravi zdravega obroka, o štetju ogljikovih hidratov, opozarjamo, naj v trgovinah berejo tiste drobne napise o sestavi.«
Kot je izkusila Darja sama, je treba poleg prehrane poskrbeti tudi za gibanje, nadvse pomembno pa je tudi kvalitetno druženje, medčloveški stiki. To človeka polni in zmanjšuje stres.
»Sama kot predsednica celostno gledam na naše člane diabetike. V društvu se zelo veliko usmerjamo tudi v športne in kulturne prireditve. Imamo kar nekaj članov in članic, ki imajo posebne sposobnosti, so pisatelji, pesnice, slikarji, igralci. Društvo je izdalo dve zbirki pesmi naših članov. Povezujemo se in živimo kvalitetno na vseh nivojih.«
Čut za sočloveka
Predsednice se še najbolj dotaknejo stiske, ko zbolijo otroci. »Takrat je dobro, da podpremo celo družino. Sicer moramo biti previdni, da ne obljubljamo preveč, skušamo pa jim omiliti stiske.« Živeti s kompleksno boleznijo, kot je sladkorna, tudi danes ni lahko, Darja Mandžuka pa poudarja, da se je tekom njenega življenja izboljšalo veliko stvari. »Tu bom izpostavila izreden posluh zdravstvenih delavcev bolnišnice v našem območju, diabetološke ambulante v sklopu Splošne bolnišnice Brežice, zdravstvene domove in znotraj njih Centre za krepitev zdravja. Povsod v teh ustanovah imamo zaveznike, to je neverjetna podpora. Čutijo z nami, nam pomagajo predvsem po tej strokovni plati, in k njim usmerjamo naše člane.«
Darja Mandžuka je znana tudi po svojih inovativnih projektih. Že na področju šolstva je bila prva, ki je na državni ravni uvajala integriran pouk, opisno ocenjevanje, dvoletno opismenjevanje in druge inovativne projekte. Zdaj sveže ideje vnaša tudi v delovanje društva. »Vsako leto iščemo nove poti, da bi delo društva obogatili. Zdaj denimo v sodelovanju z ambulanto Brežice našim članom, ki imajo velike težave z diabetičimi nogami, zagotavljamo tudi medicinsko pedikuro.« Predsednici se zdi nadvse pomembno, da skrbijo za svoje obolele. Če sami ne morejo priti k njim, jih obiskujejo, obdarujejo. »S tem jim sporočamo, da jih cenimo za vse, kar so že naredili v življenju, tudi če zdaj ne morejo biti več tako aktivni. Njihove srečne oči so potem največja zahvala.«
V društvu pa zelo naklonjeni tudi medsebojnemu povezovanju. »Mrežo medsebojnega sodelovanja« pletejo z najrazličnejšimi organizacijami, kot so šole, planinska društva, Šole zdravja in podobno, pa tudi na nivoju Zveze društev diabetikov Slovenije. »Med seboj prepletamo razne ideje, bogatimo program in na posvetih, ki jih za predsednike društev diabetikov organizira ZDDS, dobimo iztočnice za še kvalitetnejše delo.«
Društvo se vključuje tudi v razne akcije, s katerimi ozaveščajo o pomenu gibanja, denimo vseslovenska akcija #Darujemokilometre, Dobrodelno okrog Slovenije (DOS), 7-dnevni program zdravstvene vzgoje, športno srečanje društev diabetikov Slovenije, tedenski pohodi, jutranja telovadba …
Čeprav pot Darje Mandžuka in njene družine ni bila lahka, zbolel je tudi njen brat dvojček, starši, hčerka pa za chronovo boleznijo, je prek bolezni spoznala marsikaj. Zelo pomembna je bila podpora njene družine, predvsem pa se je treba »naučiti poslušati sebe«.
