Vas je ta podatek vsaj nekoliko presenetil? Še mene je, ko sem se malo bolje razgledal po naših klimatoloških preglednicah. Človek res nima občutka, da je maj tako moker mesec. A vendarle je treba stvar osvetliti tudi malo drugače. Seveda ne gre hkrati tudi za največjo količino padavin, tu vsekakor prednjačijo poletni in jesenski meseci. Poleg tega še kako drži ljudski pregovor, ki pravi, »spomladi voz dežja – vedro blata, jeseni pa vedro dežja – voz blata« ali vsaj približno tako. Vse, kar maja in junija pade na tla, se hitro izgubi – veliko posrkajo rastline, ki so v obdobju najhitrejše rasti, precej več kot jeseni pa vode tudi izhlapi. Seveda če je dežja preveč, ga je preveč, pa naj bo še tako toplo in naj bodo rastline še tako žejne, a govorimo o razumnih, ne izjemnih količinah dežja. Precej manj neprijetno je, če vas dež zmoči maja kot pa novembra. Ne samo zaradi nižjih temperatur, ampak je tudi zračna vlaga v povprečju maja nižja kot novembra. Novembra so pogosti temperaturni obrati, ko je spodnja plast zraka ohlajena, ujeta, vlažna – ni nujno, da je megla, a mokro blago se v takem suši zelo počasi. Maja je seveda situacija precej drugačna, zrak se hitro premeša, zračna vlaga se zniža in vaša mokra obleka se kmalu posuši. Razen če ste res imeli smolo in vas je povsem premočil kakšen naliv. Tu pomaga samo garderobna omara …
Če torej primerjamo pregovorno spremenljivi in vremensko muhasti april z majem, je maj še bolj spremenljiv, kar se vremena tiče, pa tudi po količini je dežja več. Aprilsko vreme je torej pravzaprav majsko. Maja je sončne energije še več na voljo kot aprila, zato kopasti oblaki nastajajo hitreje, pogosteje, tudi lažje se dvignejo dovolj visoko, da v njih nastane dež, da pride do ploh in neviht – predvsem slednje aprila vendarle še niso ravno pogoste. A kot je za povprečja značilno, jih sestavljajo odkloni. Nekateri maji so pač suhi, dežuje le redko, drugi pa res mokri. Letošnji zaenkrat ni nič posebnega, a saj smo šele na začetku.