Največja kriptovaluta je že pred prepolovitvijo nagrad dosegla najvišjo vrednost v svoji zgodovini, kar je v veliki meri povezano z ustanovitvijo ETF-skladov. Zato niti ni presenetljivo, da sam »halving« ni imel bistvenega vpliva na ceno največje kriptovalute, slab teden kasneje je cena na podobni ravni kot pred tem. Sam bi ocenil, da »halving« deluje kot katalizator za potencialne pozitivne novice v prihodnosti. Torej ne gre za dogodek, ki bi sam po sebi zviševal ceno bitcoina, bo pa pospešil morebitno povečano zanimanje vlagateljev v prihodnosti. Predvsem zaradi zmanjšanja števila novonastalih bitcoinov in s tem zmanjšanja ponudbe na trgu. Za rast cene poleg zmanjšanja ponudbe potrebujemo tudi povpraševanje, ki je v zadnjem mesecu nekoliko upadlo.
O pomanjkanju povpraševanja zgovorno govorijo tudi zadnji podatki o prilivih v ETF-sklade. BlackRockov ETF, ki trguje pod oznako IBIT, prvič od ustanovitve ni beležil dnevnega priliva vlagateljev. S tem je prekinil 71-dnevni niz prilivov; kar sedem od desetih drugih skladov v istem dnevu ni beležilo prilivov. Fidelityjev FBTC in ARK 21Shares Bitcoin ETF (ARKB) sta zabeležila prilive v višini 5,6 milijona oziroma 4,2 milijona dolarjev, medtem ko je Grayscalov sklad GBTC beležil 130,4 milijona dolarjev odlivov. Posledično so skupno gledano vsi ETF-skladi zabeležili kumulativni odliv v višini 120,6 milijona dolarjev, kar je največ od 17. aprila. Samo BlackRockov IBIT je od ustanovitve zbral več kot 15 milijard dolarjev, vseh preostalih enajst skladov skupaj pa je zabeležilo več kot 12 milijard dolarjev neto prilivov.
Morda bo za dodatno povpraševanje poskrbela družba Morgan Stanley, ki želi svojim 15.000 borznim posrednikom omogočiti, da svojim strankam priporočijo bitcoin ETF-sklade. Banka sicer že ponuja vse omenjene sklade, vendar so morale stranke same izraziti željo po nakupu. Po novih navodilih se družba pripravlja na bolj aktivno ponujanje produktov, ki so vezani na kriptovalute.
