Član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Teodor Uranič iz Gibanja Svoboda je od predsednika komisije Janeza Žaklja iz NSi zahteval pojasnila glede očitkov, da je pooblaščena skupina Knovs po medijskem razkritju sumov korupcije v Darsu v izrednem nadzoru na generalni policijski upravi lani novembra med drugim preverjala, ali policija prisluškuje točno določenim telefonskim številkam, tudi številki nekdanjega predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka in drugih politično zanimivih oseb.
»Nadzori so vedno opravljeni korektno in v skladu z zakonom, vsaka nadzorovana služba, torej tudi generalna policijska uprava, pa ima možnost, da nadzor odloži, če bi to recimo resno ogrozilo potek preiskave ali predkazenskega postopka,« se je na očitke odzval Žakelj, ki pa je potrdil, da sta z Matejem Toninom na podlagi anonimne prijave na policiji preverila, ali policija izvaja prikrite preiskovalne ukrepe zoper več telefonskih številk. »Za te številke smo dobili poročilo,« je Žakelj včeraj potrdil tudi v oddaji na Pop TV.
Politikom ni prav nič nerodno
Strokovnjak za policijska pooblastila dr. Miroslav Žaberl ocenjuje, da je bilo »ribarjenje« poslancev s pomočjo anonimke na policiji najmanj neprimerno, čeprav ne nujno tudi nezakonito. »Politika želi po ovinkih priti do teh podatkov (komu policija prisluškuje, op. p.) za svoje ljudi in jim ni prav nič nerodno,« pravi Žaberl, ki ga je presenetilo tudi, da je vodstvo policije zahtevam poslancev ugodilo. Lahko bi jim namreč tudi pokazali vrata, kot se je v preteklosti že zgodilo.
Do incidenta, ko so politiki želeli izvedeti preveč, je prišlo že med Šarčevo vlado, ko sta poslanca SDS Žan Mahnič in Zvonko Černač med obiskom skupine Knovs na policiji pod pretvezo namišljene afere, da policija vohuni za posameznimi politiki, poskušala dobiti informacije o poteku določenih predkazenskih postopkov in preveriti, ali zoper določene pravne in fizične osebe poteka predkazenski postopek. Toda vodstvo policije je zahtevo poslancev tedaj zavrnilo, zaradi česar je Mahnič tedanje vodstvo policije celo pozval k odstopu.
Tudi ko gre za podatke, do katerih je Knovs načeloma upravičen, ima vodstvo policije možnost, da za določen čas odloži predajo podatkov komisiji. Med drugim tudi v primeru, če bi to ogrozilo uspešen potek predkazenskega postopka, ki je še v teku. Kot pravi Žaberl, je policija pri tovrstnem vohljanju politikov v zoprnem položaju, saj lahko že s tem, ko zavrnejo vpogled v določene podatke, posredno razkrijejo, da je nekdo v predkazenskem postopku. Po mnenju Žaberla bi zato zakonodaja morala vsebovati tudi varovalke, ki bi preprečevale zlorabe parlamentarne komisije.
"Navadni kriminalci" jih ne zanimajo
Knovs ima sicer precej omejena pooblastila, ko gre za nadzor policije. Nanašajo se na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, namen nadzora pa je, da policija ne bi prišla v skušnjavo in posameznikom prisluškovala tudi brez sodne odredbe, ki je za to potrebna. Toda v praksi poslanci težko krotijo svoje apetite.
»Če bi bil nadzor parlamentarne komisije korekten, bi zajel celotno področje prikritih preiskovalnih ukrepov, tudi prisluhe ’navadnim kriminalcem’. Ampak v vseh teh letih se ne spomnim, da bi nadzor zajel preiskavo nekoga, ki ni bil tako ali drugače vpleten v politično dogajanje. Mislim, da to ni pravi smisel in namen parlamentarne komisije in da je to narobe,« je že pred skoraj desetimi leti opozarjal tedanji generalni direktor policije Marjan Fank.
Na generalni policijski upravi so nam pojasnili, da na vprašanja o postopku in okoliščinah nadzora Knovs ne morejo odgovoriti zaradi varovanja tajnih podatkov, lahko pa potrdijo, da so s s komisijo korektno sodelovali. Po mnenju vodstva policije prav tako niso bili izpolnjeni pogoji za odlog predaje podatkov komisiji.
