Odločitev beneških mestnih oblasti, da obiskovalcem ogled in obisk mesta zaračunajo, je privabila veliko zanimanja. Gre namreč za prvo takšno odločitev mest po svetu. Ena najbolj obiskanih turističnih destinacij tako v Evropi kot po svetu letno sprejme okoli 15 milijonov turistov. Za mesto s približno 50 tisoč prebivalci to pomeni, da jih na vrhuncu sezone dnevno obišče dvakrat toliko turistov.
Enodnevni obiskovalci bodo za vstopnino odšteli 5 evrov. Določili so že 29 dni v letu, ko bodo vstopnice potrebne. Gre za dneve, ko je bilo v preteklih letih v mestu največ turistov. Dnevni obiskovalci morajo vstopnice prek uradne spletne strani Benetk kupiti že pred obiskom mesta. Vstopnico nato dobijo na elektronski naslov v obliki QR kode. Ukrep bo veljal med celotnimi prvomajskimi prazniki, vsemi konci tedna od maja do sredine julija z izjemo 1. in 2. junija, ko Italija praznuje dan republike. Glavni cilj občine je odvrniti enodnevne obiskovalce v najbolj obleganih obdobjih. Število dnevnih vstopnic pa kljub temu ostaja neomejeno.
Predvidene tudi globe
Nakup vstopnic je predviden za vse obiskovalce, ki so starejši od 14 let in v mesto pridejo s katero koli obliko prevoza (vlak, avtobus, turistični avtobus, avtomobil ali trajekt). Vstopnico si pred obiskom lahko priskrbijo na uradnem portalu, ki je na voljo v italijanskem, angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku. Vstopnina velja med pol deveto in šestnajsto uro. Za tiste, ki ob nadzoru ne bodo pokazali vstopnice s QR kodo, je predvidena globa od 50 do 300 evrov in plačilo vstopnice.
Plačila vstopnine so oproščeni mlajši od 14 let, prebivalci Benetk in invalidi imetniki evropske invalidske izkaznice s spremljevalci. Vstopnine prav tako ne bodo plačevali turisti, ki bodo v Benetkah prenočili, a se morajo ti na mestni spletni strani prehodno registrirati in zaprositi za izjemo. Enako velja za prebivalce dežele Veneto, zaposlene dnevne migrante in študente, ki študirajo v Benetkah, udeležence športnih prireditev, dijake na šolskih ekskurzijah ter sorodnike, ki obiskujejo prebivalce Benetk.
Domačini proti uvedbi
Več skupnosti domačinov je ob tem napovedalo proteste, saj ocenjujejo, da uvedba vstopnine ne bo pripomogla k reševanju težave množičnega turizma. »Lahko vam povem, da je vso mesto proti,« je Guardianu dejal aktivist Matteo Secchi. »Ne morete uvesti vstopnine za obisk mesta, vse, kar bodo s tem dosegli, je, da bodo mesto spremenili v tematski park. To ni dobro za Benetke ... a s hecate?«
Podobnega mnenja je tudi Federica Toninello, vodja stanovanjskega združenja ASC, ki pravi, da oblasti ne razumejo problema. »Pet evrov ne bo odvrnilo ljudi. Enodnevni izletniki niso problem; pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj je. Kar potrebujemo, so politike za pomoč prebivalcem, na primer oblikovanje pravil za omejevanje Airbnbja,« je izpostavila.
Po besedah beneškega župana Luigija Brugnara gre za »eksperiment«, prvi te vrste na svetu. Brugnaro, ki sporno uvedbo vstopnine zagovarja, zatrjuje, da njihov cilj ni pobiranje denarja, ampak preprečiti, da bi "mesto eksplodiralo". Denar, ki ga bodo dobili s pobiranjem vstopnine, nameravajo nameniti za vzdrževanje mesta, ki slovi po številnih kanalih in mostovih.
Najbolj priljubljene, a najslabše za obisk
Prestolnice svetovnega turizma se v zadnjih letih spreminjajo v destinacije, ki se jih turisti izogibajo. Mestne oblasti so bile zato na več lokacijah primorane sprejeti posebne ukrepe. V nizozemski prestolnici so se posebej osredotočili na mlade Britance, ki Amsterdam označujejo kot »mesto greha«. Odvračanja turistov s tamkajšnje Rdeče četrti so se lotili s prepovedmi kajenja na ulicah in prepovedjo vplutja križark.
Podobne težave imajo tudi v Atenah, kjer so lani omejili število obiskovalcev Akropole na 20 tisoč dnevno in uvedli predhodno spletno rezervacijo. Že pred olimpijskimi igrami oblasti v Parizu napovedujejo omejitev števila obiskovalcev, število obiskovalcev bodo omejili tudi v muzeju Louvre. Težave s turisti opažajo tudi v Piranu. Kot smo poročali bodo z novim odlokom prepovedali spanje in prenočevanje na prostem in s tem tudi prenočevanje in spanje v šotorih ali motornih vozilih, tudi v avtodomih.
