»Opravičujem se navijačem Olimpije za vse, kar smo letos pokazali v evropskem pokalu in ligi ABA.« Besede kapetana Jake Blažiča, ki povedo ogromno. A ko ob njih pripišemo, da to ni prvič v sezoni, da se je slovenski reprezentant opravičeval navijačem za prikazano, potem je jasno, da so bile predstave resnično porazne. Vodilne v naslednjih mesecih čaka ogromno dela, saj navijači izgubljajo potrpljenje, klub pa se vse bolj odmika od podanih smelih napovedi ob združitvi. Po lanski slabi in letošnji katastrofalni sezoni je čas za konkretne poteze, začenši z izbiro kakovostnega in karizmatičnega trenerja, ki bodo rezultatsko krivuljo znova obrnile navzgor.
Povsem izgubljena sezona
Serija napak se je pri Cedeviti Olimpiji začela že pred poletjem. Vodilni so triletni projekt, v prvi sezoni je bil cilj z zmanjšanim proračunom narediti bazo mladih igralcev, zaupali napačnemu človeku. Italijan Simone Pianigiani je z zgrešenimi potezami, vprašljivimi metodami dela in premehkim pristopom hitro začel izgubljati kompas, posledice pa so vidne še danes. »Turbulentna sezona. Od samega začetka stvari niso bile postavljene, kot smo si želeli. To se vleče še danes. Zakaj je tako, je precej kompleksna stvar. Vodilni bodo imeli po sezoni dovolj časa, da o vsem skupaj razmislijo in naredijo poteze v dobro Olimpije,« je po izpadu v četrtfinalu lige ABA proti Megi še povedal Jaka Blažič in med vrsticami potrdil zgoraj napisano.
Če ob tem dodamo še zgrešene kadrovske poteze, ko so nemškega organizatorja igre Justusa Hollatza pripeljali za tri leta, pa je ta odšel v Anadolu Efes, še preden je prestopil prag Stožic, ko so Američanu Seanu Armandu želeli zaupati nosilno vlogo, pa tega ne fizično ne kakovostno ni bil sposoben, ko so zamenjavo zanj našli v poškodovanem Nikoli Radičeviću, ko so se po koncu lanske sezone odrekli Alenu Omiću, pa ga po nekaj mesecih zvabili nazaj, ko so prečrtali Zorana Dragića, pa nanj po odhodu Pianigianija znova računali ..., potem drugače niti ni moglo biti. Ob vsem skupaj je povsem pogrnil tudi Zoran Martić, ki je prišel kot zamenjava za Italijana, koraka naprej pa niso naredili niti »mladi« Luka Ščuka, Rok Radović in Gregor Glas. Sezono lahko tako označimo kot zavoženo in povsem izgubljeno.
Prepočasni za večino nasprotnikov
Mlada, ambiciozna in zanosa polna Mega je v četrtfinalu lige ABA razkrila vse slabosti v moštvu Olimpije in povsem dotolkla zmaje. »Mega igra hitro košarko, mi pa smo imeli v letošnji sezoni zaradi značilnosti moštva proti takim nasprotnikom vedno težave. Predvsem na prvi tekmi je šlo marsikaj narobe. Na drugi smo si bolj želeli zmage, bili bolj zbrani, se borili. A Mega je s hitro igro prihajala do enostavnih košev, nas pa je na cedilu pustil met, zato smo se mučili za vsako točko,« je četrtfinalno serijo v ligi ABA ocenil Zoran Martić.
Na vprašanje Dnevnika, česa vsega, kar si je zastavil od prihoda, ni zmogel uresničiti, je odgovoril: »Serija trinajstih zaporednih porazov, ki smo jih nanizali v evropskem pokalu, je pustila psihološke posledice pri igralcih. Za nas je bila ključna tekma v Litvi. Po mojem prihodu smo ugnali Crveno zvezdo in dobili zagon, nato pa proti BC Wolves igrali dobro, a neumno izgubili v zadnjem napadu. To je bil udarec, ki nas je vrnil v stare tirnice. Na roko nam niso šle niti poškodbe. Zlom prsta Jake Klobučarja je pomenil, da smo bili obsojeni na enako igro kot v prvem delu sezone, ko se je Luka Ščuka končno dvignil, si je zlomil roko. Odšel je Karlo Matković, ki je bil naš najbolj eksploziven igralec, čeprav moram v isti sapi dodati, da je Alen Omić opravil izjemen posel in brez njega ne bi osvojili pokala. A če strnem stvari – smo počasnejši od večine preostalih ekip in na tak način jim težko kljubujemo.«