Nasilje je na Haitiju izbruhnilo konec februarja, ko so tolpe skušale odstaviti premierja Ariela Henryja, ki se zaradi razmer v državi ni vrnil s poti v tujino in je napovedal, da bo odstopil, ko bo vzpostavljen prehodni vladni svet. Tega so na Haitiju oblikovali pred enim tednom, razmere pa se kljub temu še niso umirile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V še trajajočih izgredih tolp je iz dveh največjih zaporov v prestolnici Port-au-Prince pobegnilo več kot 4600 zapornikov, je razvidno iz v petek objavljenega poročila Združenih narodov. V poročilu je zapisano tudi, da je v izgredih pogorelo vsaj 22 policijskih postaj, tolpe pa so ubile oziroma poškodovale 19 policistov.
Spolni napadi na dekleta
Poorčilo, ki ga povzema AFP, navaja, da je število ugrabitev v primerjavi s prejšnjim četrtletjem upadlo za 37 odstotkov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so tolpe ugrabile 438 ljudi, zlasti v severnem departmaju Artibonite, kjer pripadniki tolp prežijo na ljudi, ki uporabljajo mrežo javnega prometa.
Združeni narodi poročajo tudi o visokem deležu spolnega nasilja nad mladimi dekleti.
Prestolnico Haitija Port-au-Prince je sicer od začetka marca zaradi nasilja uličnih tolp zapustilo okoli 100.000 ljudi. Okrog 58 odstotkov tistih, ki so odšli, se je zateklo v južno regijo Haitija, ki že gosti več kot 116.000 razseljencev.
Haiti že desetletja pestijo revščina, politična nestabilnost in naravne nesreče. Med drugim je v potresu leta 2010 po podatkih ZN umrlo približno 220.000 ljudi. Obubožana otoška država se sooča s porastom nasilja vse od umora predsednika Jovenela Moiseja julija 2021.