Strukturni izzivi, kot so prehod na zeleno energijo, digitalizacija in pomanjkanje kvalificirane delovne sile, obremenjujejo izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo. Na podlagi črnogledih poslovnih pričakovanj podjetij Nemška industrijska in trgovinska zbornica za leto 2024 napoveduje dodatno znižanje nemškega BDP za 0,5 odstotka, potem ko se je leta 2023 že zmanjšal za 0,3 odstotka. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Dagmar von Bohnstein je na Dnevu slovensko-nemškega gospodarstva, ki je potekal ta teden na IEDC – Poslovni šoli Bled izrazila skrb nad trenutno ekonomsko situacijo v Nemčiji. »Podjetniško razpoloženje v Nemčiji je precej mračno,« je izpostavila tudi Melanie Vogelbach, vodja oddelka za mednarodno gospodarsko politiko pri Nemški gospodarski zbornici. Nemška podjetja najbolj skrbijo cene energije in surovin, vse bolj pa tudi pogoji poslovanja in birokracija, vključno z okoljskim poročanjem. Vse več je predpisov. Ogromno je novih zahtev, ki prihajajo tako iz Berlina kot iz Bruslja.« Generalna direktorica Siemensa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji Medeja Lončar je poudarila, da se s podobnimi težavami sooča tudi Slovenija. Do evropske regulative je kritičen tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. »Je velika zavora pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva in bi jo bilo treba resetirati.«
Primera iz prakse
Gospodarstveniki so opozorili, da je energija v Nemčiji in Sloveniji zelo draga. Hkrati so tu zahteve po krožnem gospodarstvu, vendar že recikliranje samo porabi veliko energije, kar vodi v nekonkurenčnost. »Moramo se zavedati, da razvojni model, ki ga je doslej imela Slovenija, ne deluje več, ker je odvisen od poceni energije,« je dejal Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Evropske izvozno usmerjene države občutijo velik porast protekcionizma v svetovnem gospodarstvu. Zgolj obrambni mehanizmi po njenem mnenju niso rešitev, treba je najti ravnotežje med zaščito in odprtostjo.
Na dogodku je Simon Franko, generalni direktor BASF Adriatic, opisal dobro prakso. »Krožno gospodarstvo pomeni ločevanje rasti od porabe virov. BASF spodbuja krožno gospodarstvo, tako da najbolje izkorišča omejene vire našega planeta: ohranjamo jih v rabi čim dlje, zmanjšujemo količino odpadkov in ustvarjamo dodano vrednost z obnovljivimi viri.« Maria Christine Betz, vodja za trajnostni razvoj podjetja BSH Home Appliances Group, je povedala, da se zavedajo, da je varčevanje z viri edini način varstva podnebja. Prizadevanje družbe BSH za vzpostavitev krožnega gospodarstva kot proizvajalca gospodinjskih aparatov zajema celo vrednostno verigo. To vključuje optimizacijo uporabe virov, zmanjšanje emisij in porabe energije ter raziskovanje novih poslovnih modelov.
