Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PSSE), v kateri sedi 306 poslancev iz 46 držav članic, je v torek s 131 glasovi za, 29 proti in 11 vzdržanimi predlagala sprejem Kosova v to organizacijo. Dokončen sprejem Kosova bo tako morda na dnevnem redu sestanka zunanjih ministrov 16. in 17. maja. Za sprejem v Svet Evrope, ki se ukvarja s človekovimi pravicami in svoboščinami, vladavino prava in demokracijo, je potrebna dvotretjinska večina.
Srbski zunanji minister Ivica Dačić je po glasovanju izjavil, da je to »dan sramote« v PSSE. »Prvič se v to organizacijo priporoča članstvo nečesa, kar ni država, pri tem pa se niti ne izpolnjujejo osnovni pogoji na področju človekovih pravic in svoboščin,« je rekel. Priština naj bi namreč nad Srbi izvajala »politiko terorja in etničnega čiščenja«. V Beogradu grozijo tudi z izstopom iz Sveta Evrope, če bo vstopilo Kosovo.
Pogoj za članstvo zveza srbskih občin?
»Sijajen dan za Kosovo,« pa je odločitev PSSE komentiral kosovski premier Albin Kurti. »Gre za podporo uspehom naše države na področju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.« Kot je pred nekaj dnevi na obisku na Kosovu izjavila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, tudi Slovenija »podpira pot Kosova v evropske integracije, tudi v Svet Evrope«.
Vendar ni nujno, da bo sprejem Kosova res na dnevnem redu majskega odbora ministrov. Menda ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija Prištini postavljajo pogoj, da najprej ustanovi skupnost srbskih občin. PSSE pa naj bi priporočil, da to zahtevajo ob sprejemu v članstvo.
Za Beograd sporna resolucija o Srebrenici
V Beogradu so zadnje dni razburjeni in jezni tudi zato, ker bo generalna skupščina OZN 2. maja na predlog Nemčije, Ruande in BiH glasovala o resoluciji o Srebrenici. Ta med drugim predvideva, da bi se vsako leto po svetu 11. junija spominjali genocida leta 1995, ko je bilo pri Srebrenici v nekaj dneh ubitih 8000 civilistov moškega spola. O resoluciji torej ne bo odločal varnostni svet, v katerem je leta 2015 takšno resolucijo preprečila Rusija z vetom.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je napovedal, da bo poskušal s svojo prisotnostjo v New Yorku preprečiti sprejem resolucije, ki jo razume kot napad na ves srbski narod, ker naj bi bil označen kot kolektivni krivec za pokol. »Borili se bomo za vsak glas do zadnjega trenutka,« je dejal in se pritoževal, ker bo na glasovanju v generalni skupščini za sprejem resolucije dovolj navadna večina. Izid glasovanja bo verjetno tesen, saj Kosovo priznava nekaj več kot polovica članic ZN.
V torek je Vučić obiskal gospodarski sejem v Mostarju in neka sarajevska novinarka ga je spraševala o razsodbi haaškega sodišča glede krivde Srbije, ker ni preprečila genocida. »Ni res, ne izmišljajte si. Ugotovljeno je, da Srbija nikakor ni odgovorna za genocid. Ne slepite ljudi,« jo je prekinil, dodal pa, da je v Srebrenici vsekakor prišlo do strašnega zločina. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je stal zraven, je pozneje dejal, da se zdaj hoče z resolucijo o Srebrenici odvrniti pozornost od pobijanja Palestincev v Gazi.
Naslednji dan sta Združenje žrtev in prič genocida ter Gibanje Matere enklave Srebrenice in Žepe pozvala tožilstvo BiH, da začne preiskavo proti Vučiću in Dodiku zaradi zanikanja genocida. Od pravosodnega ministrstva BiH pa sta zahtevala, da sporoči meddržavnemu sodišču in Združenim narodom, da Vučić ne priznava sodbe mednarodnega sodišča iz februarja 2007, po kateri Srbija ni preprečila in kaznovala genocida v Srebrenici.
