»Vedno je lepo videti veliko udeležbo in toliko mladih, ne glede na to, kakšni bodo izidi. Sicer pa, kot kažejo ankete, po volitvah ne bo nič dobrega,« je rekel zagrebški študent, ki je v družbi dveh deklet dopoldan potrpežljivo čakal v nekaj sto metrov dolgi vrsti pred osnovno šolo Josipa Juraja Strossmayerja v središču Zagreba. V šoli je 13 volilnih mest, tudi za tiste, ki nimajo prebivališča v Zagrebu. V vrstah, ki so se vile tudi po okoliških ulicah, so bili večinoma mlajši. A vse je potekalo precej hitro. Nekaj deset minut čakanja ni problem, pravijo. »Od odprtja volišča ob 7. uri se nismo ustavili,« so rekli v eni od volilnih komisij v prostorih krajevne skupnosti nedaleč od Trga bana Josipa Jelačića.
Video: Bojan Velikonja
Ponekod gneče ni bilo. »Najrajši ne bi volil, a sem prišel, da vsaj izkoristim glasovnico. Imam 45 let in iz lastnih izkušenj vem, da se nekatere stvari ne spreminjajo, a vseeno upam, da se bodo,« je povedal moški, ki je na volišče v širšem središču Zagreba prišel z dveletno hčerko.
»Že prej sem se odločil, za koga bom volil, in pričakujem, da HDZ ne bo več imela večine,« pa nam je zaupal upokojenec, ko je oddal glasovnico. Večina sogovornikov je menila, da kakih velikih političnih sprememb po sredinih volitvah zagotovo ne bo, vseeno pa upajo, da bo življenje boljše. Nihče pa ni imel nič proti temu, da sreda ostane volilni dan namesto nedelje. En dela prosti dan več.
Tistim, ki so delali, so morali omogočiti odhod na volišče
Vendarle to ni pomenilo, da so zaradi volitev lahko počivali vsi zaposleni. Poleg običajnih dežurnih služb in poklicev je vrata odprla večina trgovin, da ne bi izgubile še enega dne, potem ko jim je vlada omejila delo ob nedeljah na šestnajst nedelj v letu. Prav tako so bili odprti gostinski lokali, a sveže vreme z izmenjavanjem sonca in oblakov ni prineslo običajnega vrveža na terasah, ki je značilen za sobotne ali nedeljske dopoldneve v središču mesta. Tudi Hrvaško je namreč v torek zvečer, pred volitvami, zajela velika vremenska sprememba, visoke aprilske temperature so padle vsaj za polovico. Gneče ni bilo niti na priljubljenem mestu oddiha v naravi za Zagrebčane, na Sljemenu, kjer je celo zapadlo nekaj snega.
Delale so tudi tiste tovarne, ki bi jim ustavitev proizvodnje povzročila prevelike stroške, kot so denimo povedali v zagrebški farmacevtski družbi Pliva. Pojasnili, da je v službo prišlo 15 odstotkov zaposlenih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo in tudi sicer delajo v izmenah ne glede na nedelje in praznike. Obljubili so jim dodatno plačilo, kot to predvideva zakon za nedelje in praznike. So pa morali delodajalci zaposlenim zagotoviti možnost odhoda na volišča.
Zaprte pa so bile javne ustanove, kot so šole, pošte in banke. Zdravstvene ustanove so delale kot ob koncu tedna. Pacienti, ki so bili naročeni na pregled, so dobili nov datum za obisk pri zdravniku. Zdravila pa je bilo mogoče dobiti le v nekaj dežurnih lekarnah.
Video: Bojan Velikonja
