Na sredini tekmi v evropski Ligi prvakov proti Celju Pivovarni Laško se je popularni Gaši vsaj začasno vrnil v rojstno mesto in dvorano Zlatorog. »Vedno se je super vrniti v Celje, kjer tudi zdaj živim, kadar nisem v tujini. Igraš proti matičnemu klubu iz mladosti in proti družinskemu članu, mlajšemu bratu, kar je še dodaten čar in zanimivost. Zato takšna tekma ni kot vsaka druga, ampak je zares nekaj posebnega in nepozabnega,« priznava desnokrilni igralec Gašper Marguč, ki v rdečem dresu madžarskega kluba še nikoli v klubski zgodovini ni izgubil ali remiziral proti Celjanom – niti v Celju niti v Veszpremu.
Pred leti je kot član ekipe iz mesta ob Blatnem jezeru večkrat gostoval v Zlatorogu, ko je bil na nasprotni strani njegov sedem let mlajši brat Gal. Ta je pred letošnjo sezono odšel v hrvaški klub Nexe Našice, je pa po nedavni poškodbi celjskega kapetana Žige Mlakarja v člansko ekipo napredoval še en Gašperjev mlajši brat, komaj 17-letni Mai, s katerim sta bila na nasprotnih straneh prvič predvčerajšnjim v Celju. »Proti Galu sem že večkrat igral in ko je bilo prvič, je bilo zares nekaj posebnega. Tokrat sem premierno in nepričakovano zaigral še proti Maiju in spet je bilo nekaj posebnega. Ko igram z Veszpremom proti Celjanom, očitno ne gre brez tega, da na drugi strani ni kakšnega mojega mlajšega brata,« v šali pravi Marguč, ki ga Maijeva predstava na igrišču sploh ni presenetila.
Mai ga je prehitel za dve leti
Za člansko ekipo je Mai v Ligi prvakov prvič zaigral na prejšnji tekmi proti Wisli na Poljskem in dosegel tri gole, Veszpremu pa jih je zabil kar pet ob le enem zgrešenem strelu. »Že prej sem vedel, da je dober in talentiran, da razume rokomet in da ima v njem nekaj več kot ostali. Vesel sem, da odlično izkorišča priložnosti v igri, ki jih dobiva po Mlakarjevi poškodbi, čeprav je bil nepričakovano vržen v ogenj. Jaz sem v Ligi prvakov prvič zaigral 'šele' pri 19 letih, kar je še vedno zelo zgodaj, on pa že pri 17. Prepričan sem, da ga čaka še lepa rokometna prihodnost, a po drugi strani je šele na začetku kariere in bo moral še ogromno in trdo trenirati,« se zaveda najstarejši od treh bratov, ki so vsi levičarji.
Na vprašanje, ali je dal Maiju, ko je ta nedavno prišel v člansko ekipo, kakšen nasvet, Gašper odgovarja: »Rekel sem mu, naj skuša igrati čim bolj sproščeno, da od njega na začetku nihče ne pričakuje zelo veliko, sploh glede na njegovih komaj 17 let. A sočasno je to njegova prednost, saj lahko marsikoga preseneti, tako v slovenskem prvenstvu kot v ligi prvakov. Mislim, da je moje nasvete zelo dobro upošteval: že proti Wisli je bil dober, proti nam pa je igral nad vsemi pričakovanji. Igral je neverjetno sproščeno in neobremenjeno, dosegal gole, razigraval soigralce ... Skratka, bil je super. Po koncu tekme sva bila oba zadovoljna – jaz sem zmagal, on pa je pokazal odlično igro.«
Upa, da še niso pokazali vsega
Gašper svojim soigralcem v Vespremu ni naročil, naj najmlajšega brata »šparajo« na igrišču, ker je še (skoraj) otrok. »So pa me soigralci zbadali, ali bom jezen nanje, če ga bo kdo med igro močneje prijel ali nenamerno udaril. A to je pač sestavni del športa, rokomet pa je grob šport. Poleg tega Mai igra na bekovskem položaju, kjer je veliko tudi bolj grobih kontaktov med igralci, toda tokrat je bilo vse v meji normale. No, pa tudi Mai je zelo trdoživ,« ocenjuje igralec s številko 24 na Veszpremovem dresu (v reprezentanci Slovenije ima šestico), ki se je skupaj s soigralci na tekmi v Zlatorogu »sprehodil« do zmage, na katero Celjani proti madžarskemu velikanu čakajo že neverjetnih 16 let.
»Vodili smo od prve do zadnje minute, tekmo pa smo imeli ves čas pod nadzorom. Želeli smo odlično začeti, kar nam je tudi uspelo. Šli smo na polno od prve minute in brez podcenjevanja nasprotnika, ki smo mu takoj dali vedeti, da nas zanima le zmaga, « je taktiko v mestu ob Savinji opisal Gašper, ki je proti Celjanom dosegel tri gole iz petih strelov. Kluba se bosta spet pomerila v četrtek v Veszpremu, kjer pričakuje še eno zmago svojega kluba, o nekdanjem pa dodaja: »Mislim, da nobeni ekipi ne bo lahko na gostovanju v Celju, kjer domači klub ni nikoli v vlogi avtsajderja. Pivovarji imajo sicer zelo mlado in neizkušeno ekipo, vendar dobro igrajo. Sicer nimajo še niti točke po sedmih tekmah, nekajkrat so že bili zelo blizu, a sem prepričan, da bodo v nadaljevanju, tako kot vsako sezono, le pripravili kakšno presenečenje.«
Veszprem že leta neuspešno naskakuje vrh Evrope, v tej sezoni pa je spet sestavil vrhunsko ekipo. »V zadnjih petih, šestih sezonah še nikoli nismo bili tako dominantni, imamo zares najkompletnejšo in najbolje sestavljeno zasedbo. To smo v tej sezoni že večkrat pokazali, predvsem z zmagama na gostovanjih pri evropskemu prvaku Magdeburgu in Barceloni. Z njima smo dokazali, da upravičeno spadamo v najožjo 'špico' evropskega in svetovnega rokometa. Doslej smo pokazali zelo veliko, a upam, da še ne vsega in da bomo marsikaj 'prišparali' za maj in junij, ko bodo najpomembnejše tekme v sezoni.«
Pariz njegova zadnja možnost
Prav naslov prvaka Evrope je glavni klubski cilj tudi v letošnji sezoni, poleg njega pa še lovoriki v madžarski ligi in pokalu. »Veszprem še nikoli ni bil najboljši v Evropi, čeprav je bil že večkrat zelo blizu, prav tako tudi jaz. Tudi v tej sezoni je osnovni cilj uvrstitev na sklepni turnir najboljše četverice v Kölnu, ko pa si enkrat tam, je vse mogoče. A sem prepričan, da imamo dovolj kakovosti, da gremo do konca,« je optimistično razpoložen 181 centimetrov visoki levičar, ki mu po tej sezoni poteče pogodba s klubom. »Ne skrivam, da bi želel ostati še kakšno sezono. Pogovarjamo se o podaljšanju, zaenkrat dobro kaže in verjamem, da se bo uspešno izteklo. Prihodnost je vedno težko napovedovati, a ne bi se branil tega, da bi 'rokometno penzijo' dočakal v Veszpremu.«
V dresu reprezentance Slovenije je osvojil bronasto kolajno na SP 2017 v Franciji, po daljšem času se je vrnil v izbrano vrsto, upa pa še na nastopa na januarskem EP v Nemčiji in kot vrhunec kariere nastop na OI v Parizu 2024. »Vesel sem, da sem se vrnil v reprezentanco, v kateri se moraš vedno znova dokazovati, ne glede na to, ali si star 20, 30 ali še več let. Rezultatsko ne bi želel ničesar napovedovati, si pa vsak igralec želi biti del obeh spektaklov. Za nekatere igralce bo to verjetno zadnja reprezentančna sezona, v kateri želimo doseči dober rezultat v Nemčiji, olimpijski nastop pa bi bil krona vsega. Na OI 2016 v Riu de Janeiru nisem nastopil, ker sem iz reprezentance izpadel tik pred začetkom tekmovanja, Pariz pa je moja zadnja možnost za igranje na tovrstnem tekmovanju,« se zaveda Gašper Marguč.
