Ob tako silnih dogodkih, kot je avgustovsko vodno razdejanje v Sloveniji, človek onemi; to velja že za tiste, ki opazujejo od daleč, kaj šele za ljudi, ki jih zadene z vso močjo. In vendar je za uspešno reševanje življenj in premoženja ključno tudi učinkovito sporazumevanje in sporočanje, že v najbolj dramatičnih trenutkih neposredne nevarnosti, pa tudi kasneje ob postopnem odpravljanju posledic. Pravzaprav se z učinkovito zasnovanim in prepričljivo izvedenim svarilnim obveščanjem lahko veliko hudega in slabega prepreči. Težava pri učinkovitem preventivnem obveščanju je, da ga ljudje marsikdaj ne jemljemo dovolj resno, saj ga zaradi udobja pogosto interpretiramo kot tako ali drugačno oblastniško, birokratsko muho – ali bolje, kot slona iz te muhe, skratka, nič usodno resnega. Kot mati, ki na istem morskem pomolu že petnajst let vsak počitniški dan vsaj petkrat posvari sina, naj ne skače na glavo v domnevno prenizko vodo – sin pa vsakokrat skoči in izplava brez kakršnega koli zapleta.
Prof. dr. Marko Stabej (Foto: Bojan Velikonja)
Pri vsaki naravni nesreči ali drugih usodnih dogodkih se slovenski javni medijski prostor na široko odpre jeziku oziroma govoricam ljudi, ki jih ponavadi ne slišimo...