Slovenski premier Robert Golob je med svojim prvim uradnim obiskom v Avstriji poskušal pri kanclerju Karlu Nehammerju doseči, da bi Dunaj namesto nenehnega podaljševanja nadzorov na notranji schengenski meji uvedel alternativne oblike obvladovanja migracijskih tokov. V avstrijsko prestolnico je prišel z zamislijo, da bi prešli na danski model, ki v grobem predstavlja premik nadzora mešanih policijskih patrulj s strogega obmejnega območja na celotno ozemlje. Toda Nehammer zamisli ni podprl, ker je po njegovi oceni treba prej ustaviti pritisk na zunanje meje EU. Na Dunaju sta tako drug v drugega trčila različna pogleda na upravljanje migracij.

Golob: Nezakonitih prehodov meje sploh ni

Golobu tako ni uspelo preseči stališča Avstrije, s katerim vedno znova utemeljuje podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Slovenijo in Madžarsko. Čeprav je število prihodov migrantov čez slovensko-avstrijsko mejo po avstrijskih podatkih lani upadlo, po slovenskih podatkih pa je enako nič, Avstrija vztraja pri mejnih kontrolah, ki jih je že sodišče EU opisalo kot nesorazmeren ukrep. Tudi Golob je poudaril, da prehodov nezakonitih migrantov iz Slovenije v Avstrijo ni. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje se je v Sloveniji sicer močno povečalo število migrantov, ki prihajajo tudi iz Madžarske in nato nadaljujejo pot v Italijo.

»Kontrola meje na kateri koli točki ne more dati rezultata. (…) Mejni nadzor ni potreben in je tudi neučinkovit,« je poudarjal Golob in Avstriji kot alternativo ponujal regionalni pristop upravljanja migracij. Izpostavil je, da tudi v evropskem svetu poteka razprava, kako migracije nasloviti skupaj, saj posamični mejni nadzori ne delujejo.

Brez nadzora na meji s Hrvaško

Nehammer, ki je bil svojčas notranji minister in vprašanja upravljanja migracij pozna iz prve roke, je ostajal neomajen. Prav to, da ni več toka migracij iz Slovenije v Avstrijo, je zanj dokaz, da je oster mejni nadzor deloval. In zato ga ne gre odpraviti. »Cilj mora biti zmanjšati pritisk na zunanje meje. Nadzor lahko odpravimo, ko se bo stabiliziral tok migrantov,« je argumentiral Nehammer. Je pa avstrijski nadzor meje z Italijo precej manj oster in bolj pomanjkljiv v primerjavi z nadzorom meje s Slovenijo.

Golob je kljub povečanju števila migrantov čez slovensko-hrvaško mejo zagotovil, da slovenske uvedbe notranjega nadzora na južni meji ne bo in da avstrijski turisti pri povratku v domovino zato ne bodo čakali v kolonah. »Si kdo predstavlja, da bi vpeljali nadzor pred začetkom turistične sezone? Ne! To vam pove vse o smiselnosti nadzora. Mi o tem ne bomo razmišljali. Vemo, da so drugi ukrepi boljši. Ne želimo prizadeti svojih prebivalcev in sosedov,« je možnost vnovičnega ždenja v dolgih kolonah na slovensko-hrvaški meji zavrnil Golob. Po Nehammerjevih besedah sta se sicer strinjala, naj Evropska unija s tretjimi državami doseže migracijske dogovore in da ima možnost hitrega vračanja zavrnjenih prosilcev za azil.

Pogovori med premierjema so se vrteli okoli zaščite in finančne podpore slovenski manjšini, ki bi morala biti zagotovljena z avstrijsko državno pogodbo, a to ostaja neizpolnjeno. Nehammer je zagotovil, da bodo financiranje programov za manjšino še razširili, med drugim že obstaja dogovor, da bo zvezna vlada deželnim vladam pri financiranju teh programov priskočila na pomoč. Golob je dejal, da se Slovenija zaveda bogastva manjšin in nujnosti njihovega negovanja, ob čemer ključno skrb slovenske države predstavlja skrb za slovenski jezik.

»Najpomembnejša pobuda slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je, da bi v jasli in vrtce spet pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenskega jezika v predšolskem obdobju,« je dejal Golob. Nehammer pa je dejal, da »že leta obstaja dobra tradicija, da se nenehno iščejo možnosti sobivanja nacionalnih skupin in razvoj raznolikosti jezikov, kultur, sodelovanja. To je proces, ki se nikoli ne ustavi.«