Triindvajsetletni moški z Gorenjske, ki ga policija v preteklosti še ni obravnavala, je prek spletnih družbenih omrežij, med drugim Snapchata in Instagrama, navezal stik z mladoletnim dekletom. Sporočila sta si izmenjevala dlje časa, sčasoma jo je z grožnjami prisilil k posredovanju njenih intimnih fotografij. »Osumljeni se je nato z žrtvijo srečal na dogovorjenem javnem kraju, kjer jo je z uporabo sile prisilil v spolna dejanja,« je primer opisal Primož Podbelšek, specialist za mladoletniško kriminaliteto. Prijavo je policiji konec novembra podal zakoniti zastopnik žrtve, osumljenca so v začetku decembra prijeli, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. 23-letniku se očita storitev dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za kar je v nekaterih primerih zagrožena zaporna kazen do 15 let, ter dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar mu grozi od šest mesecev do osem let zapora.
Preberite intervju z Robertom Tekavcem: Podobe, ki jih ne bi nihče smel videti, kaj šele doživeti
A preiskava s tem še ni zaključena. Na zaseženih elektronskih napravah osumljenca so kriminalisti poleg intimnih fotografij žrtve našli še več datotek s fotografijami drugih deklet. Ocenili so, da so tudi one najverjetneje mladoletne. Sedaj jih skušajo identificirati ter ugotoviti, ali se je tudi z njimi kdaj srečal v resničnem, ne le virtualnem svetu.
Iz leta v leto več zlorab
Tako pri nas kot tudi drugod po svetu je primerov spolnih zlorab iz leta v leto več, kar potrjuje statistika. Lani je slovenska policija obravnavala 176 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja gradiva spolne zlorabe otrok, leta 2020 so obravnavali 150 takih primerov, letos doslej pa 158. Grozljive so tudi številke primerov spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, torej na otroke – lani so jih obravnavali 121, leto prej sto, letos pa že 144, je s statistiko postregel Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi (GPU). Spodbudno pa je, da je stopnja njihove preiskanosti izredno visoka, med 78 in 95 odstotki. »Internet je za storilce spolnih zlorab postal pripomoček, ki jim omogoča lahek dostop do otroka, anonimnost, hitro izmenjavo informacij, obenem pa je tudi iskalnik ter hramba za gradivo spolne zlorabe,« je pojasnil Tekavec.
Spretni manipulatorji
Spolni prestopniki na otroke prežijo v spletnih klepetalnicah, na družbenih omrežjih, forumih, v igrah, pravzaprav povsod, kjer so ti prisotni. Na žalost tudi doma, saj nekateri storilci za izdelavo fotografij in posnetkov zlorabljajo lastne otroke. Na razraščanje primerov je vplivala tudi pandemija, saj je bilo doma in s tem na spletu veliko več otrok, neprimerno več časa za lov na mlade žrtve pa so imeli tudi storilci. »Ti se zavedajo njihove ranljivosti in naivnosti. So zelo dobri manipulatorji, ki od otrok dosežejo nekaj, česar sami ne bi nikoli storili,« dodaja Tekavec. Najprej pridobijo otrokovo zaupanje, ga poslušajo, tudi hvalijo, mu celo kupijo kakšno stvar, sčasoma pa pokažejo svoj pravi obraz. Otroci se lahko takrat kaj hitro ujamejo v past. »S poslanimi intimnimi posnetki jih izsiljujejo, jih objavljajo in si jih pogosto izmenjujejo z isto mislečimi. Največkrat zaradi zadovoljitve svoje spolne sle. Ti intimni posnetki nato krožijo po spletu in jih je zelo težko povsem odstraniti,« pa o načinu delovanja storilcev pove kriminalist Primož Podbelšek. Storilci si med seboj izmenjujejo izkušnje in nasvete, kako na najboljši način prelisičiti otroka, da stori zahtevano. Pa tudi, kako prikriti svojo identiteto na spletu. V svoji dolgoletni karieri, v kateri je Tekavec videl na tisoče nagnusnih fotografij in ostudnih posnetkov, je osumljencu celo zasegel priročnik s podrobnimi opisi tega, kako pristopiti do otroka, kako ga zlorabiti, kako ostati anonimen. Med seboj se opozarjajo tudi na delo policije. Spolnim plenilcem je skupno tudi, da si povsem podredijo žrtev. Otroci trpijo, posledice so hude, dolgoročne, nepopravljive. Dogajajo se tudi samomori.
Žrtev je lahko vsak
Žrtev spolne zlorabe je lahko prav vsak otrok, ne glede na spol, starost, vero, nacionalnost, barvo kože ali ekonomski status družine. Prav tako pa storilce najdemo v različnih slojih – od moških srednjih let, ki še živijo pri mamah, do družinskih očetov, zaposlenih, dobro situiranih. Storilci so lahko tudi mladoletniki. Otroci jih lahko poznajo, lahko pa so tudi popolni neznanci. Zato jih morajo starši in učitelji poučiti o pasteh, nevarnostih in varni rabi interneta, zlasti pa o neprimernosti objav in pošiljanja golih fotografij. Storilci izkoriščajo njihovo radovednost, nepoučenost, naivnost, če pa se jih opremi z znanjem in orodji, morebiti do takih zlorab ne bo prišlo. Če pa že, bodo o njih vsaj sposobni spregovoriti. V takih primerih je sila pomembno, da se komunikacija med otrokom in storilcem nemudoma prekine, se ne izbriše in se dejanje prijavi policiji.