Računsko sodišče je leta 2007 ugotovilo, da je država v obdobju od 2000 do 2006 za odpravo posledic suše namenila 26-krat več denarja kot za preprečevanje škode. Kmetijske rastline je mogoče pred sušo najučinkoviteje obvarovati z namakanjem. Toda v Sloveniji je z namakalnimi sistemi opremljenih zgolj 6200 hektarjev kmetijskih površin. To je tisoč hektarjev manj kot v času, ko je računsko sodišče preverjalo smotrnost ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. Od takrat so sicer zgradili nekaj novih namakalnih sistemov, še več, štiri tisoč hektarjev, so jih izbrisali iz registra. Nekatere zato, ker niso nikoli delovali, druge zato, ker so zaradi slabega vzdrževanja propadli. Slovenija je torej pri namakanju pogrnila na celi črti, kmetijstvo pa je letos prizadela nova suša, ki je bila najbolj uničevalna doslej. A ker ji je kmalu sledilo obilno deževje s poplavami, so razglabljanja o nujnosti gradnje dodatnih namakalnih sistemov znova čez noč potihnila.
Potihnile so tudi napovedi o hitrem izplačilu državne pomoči zaradi suše. Prizadeti naj bi imeli denar na svojih računih že do konca leta. Tako sta jim vsaj obljubi...
