Številne evropske države in ZDA so Ukrajini v teh dneh poslale oziroma obljubile oborožitev ali drugo vojaško pomoč sredi nadaljnjega zaostrovanja z Rusijo, ki jo je uradni London konec tedna podobno kot prej Washington obtožil pripravljanja terena za vzpostavitev proruske oblasti v Ukrajini, kar so v Moskvi označili za »izzivalna dejanja in širjenje nesmislov«.
V Ukrajino je tako prispela prva ameriška vojaška pošiljka, med drugim strelivo »za branitelje Ukrajine na prvih frontnih črtah«, kot je zapisalo ameriško veleposlaništvo v Kijevu. Tri baltske države pa bodo po dogovoru z Washingtonom Ukrajini poslale protitankovske in protiletalske sisteme ameriške izdelave. V državo je prispelo tudi britansko protitankovsko orožje, Češka bo v teh dneh dostavila strelivo za topništvo. Nemčija pa bo februarja poslala popolno poljsko bolnišnico, ne pa tudi orožja, kot je prosila Ukrajina. Obrambna ministrica Christine Lambrecht je dejala, da to ne bi prispevalo k zmanjšanju napetosti, za kar si prizadevajo, premier Olaf Scholz pa je rekel, da je Nemčija nasploh zadržana do dobave smrtonosnega orožja. To je naletelo na kritike v Kijevu, kjer je zunanji minister Dmitro Kuleba dejal, da Berlin spodkopava enotnost in spodbuja ruskega predsednika Vladimirja Putina k napadu.
Avstrija hoče plin izvzeti iz sankcij
Tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je bil lani kratek čas premier, je nakazal na neenotnost med evropskimi državami glede sankcij. Avstrija, ki ni članica Nata, meni, da zemeljski plin ne bi smel biti del sankcij proti Rusiji, prav tako ne plinovod Severni tok 2, ki teče od Rusije do Nemčije in še ni operativen. »V Evropi smo do določene mere odvisni od energije iz Rusije. Tega ne bomo mogli spremeniti čez noč,« je dejal.
Neprijeten dogodek za nemško vlado pa se je zgodil v Indiji, kjer je poveljnik nemške mornarice viceadmiral Kay-Achim Schönbach dejal, da je govorjenje o Putinovih ozemeljskih težnjah v Ukrajini »nesmisel«, da pa si ruski predsednik želi in tudi zasluži spoštovanje ter da je pomembno imeti Rusijo na svoji strani proti Kitajski. Ko je posnetek njegovega govora prišel v javnost, je ponudil odstop, ki so ga v Berlinu sprejeli.
Neobičajna javna objava Londona
Konec tedna so sicer precej odmevale britanske obtožbe na račun Rusije, da želi v Ukrajini nastaviti sebi naklonjen marionetni režim ter da za svoj načrt novači ukrajinske politike. Na čelu teh prizadevanj je po trditvah britanskega zunanjega ministrstva nekdanji poslanec Jevgen Murajev, ki je nekoč pripadal bloku tedanjega predsednika Viktorja Janukoviča, kasneje pa ustanovil svojo stranko in je znan po proruskih stališčih ter kritikah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki da ga imajo v primežu zahodne tajne službe. Murajev je trditve zanikal rekoč, da »niso prav logične« glede na to, da mu je po njegovih navedbah prepovedan vstop v Rusijo in da so tam zasegli finance podjetja njegovega očeta. Gre sicer za precej neobičajno britansko javno objavo takšnih trditev brez podrobnosti, ki jo je komentirala kar zunanja ministrica Liz Truss. Moskva se je med drugim odzvala s pozivom uradnemu Londonu, naj preneha širiti dezinformacije.
Britanska vlada je v svojem sporočilu navedla še štiri imena ukrajinskih politikov, od teh so trije v Rusiji, ki naj bi jih Moskva novačila za nove oblasti v Ukrajini. Trditve sicer niso nove, saj je s podobnimi argumenti ameriško finančno ministrstvo prejšnji teden uvedlo sankcije proti nekaj ukrajinskim bivšim in aktualnim uradnikom. Sicer se je kot človeka, ki da bi ga Moskva najraje videla na čelu oblasti v Ukrajini, bolj omenjalo Viktorja Medvedčuka, proruskega poslovneža in poslanca, ki pravi, da je Putin boter njegove hčere in ki je od lani v hišnem priporu v Ukrajini zaradi obtožb o izdaji. ba, agencije
