Ljubljana mestni praznik zaznamuje v spomin na 9. maj 1945, ko je bila s sirenami z Ljubljanskega gradu naznanjena svoboda. Župan Zoran Janković je na petkovi slavnostni seji mestnega sveta, na kateri so podelili najvišja priznanja mesta, poudaril, da v Ljubljani razen žice v času druge svetovne vojne niso in ne bodo imeli okrog mesta. »Predvsem pa v Ljubljani mi domačini ne bomo imeli žice v glavah,« je dejal in slednje zaželel tudi vsem v državi in Evropi.
Po Poti ob žici, ki poteka po 34 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja okupatorjev, ob mestnem prazniku vsako leto pripravijo pohod. Ta je v soboto zaradi epidemioloških razmer potekal v prilagojeni obliki. Prav tako tradicionalni teki trojk pa letos potekajo v virtualni obliki, in sicer vsaka trojka sama določi traso in meri čas ter sporoči rezultate.
Odprtje prenovljene Vile Zlatica
V okviru obeleževanja mestnega praznika bo Janković dopoldne odprl prenovljeno Vilo Zlatica, ki je bila domovanje nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vila, s katero bodo upravljali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, postala bo novo prizorišče za razstave, predavanja, izobraževanja in druge prireditve, ki jih bodo snovali skupaj s Forumom slovanskih kultur, ki bo imel v pritličju vile tudi svoj sedež, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Kot so navedli je prenova vile znašala 1,9 milijona evrov.
Pet minut pred 12. uro bo Janković sodeloval tudi na dogodku, ki ga na ljubljanskem Prešernovem trgu ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom pripravlja Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije. Mednarodni dan zmage nad fašizmom in nacizmom ter dan Evrope, ki je prav tako na današnji dan, bodo obeležili tudi v Topolšici. Tradicionalne proslave zaradi epidemioloških razmer sicer ne bo, bodo pa položili venec k tamkajšnji spominski plošči.
V Mariboru pa bosta ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov in mariborski župan Saša Arsenovič popoldne položila vence pred obeležjem pred nekdanjim nacističnim taboriščem Stalag XVIII D v Melju. Hkrati bodo odprli novo razstavo Kronika vojne, ki prikazuje reprodukcije ruskih umetnikov, ustvarjenih med vojno in v povojnih desetletjih, so sporočili iz Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor.
Konferenca o prihodnosti Evrope
Ob današnjem dnevu Evrope, s katerim se spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo, se začenja konferenca o njeni prihodnosti. Konferenca, pri kateri bo dejavno sodelovala tudi Slovenija, se bo uradno začela z dogodkom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Danes se bo z letom dni zamude začela konferenca o prihodnosti Evrope, katere namen je približati EU državljanom, prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam ter oblikovati sklepe, ki bodo predstavljali smernice za prihodnjo usmeritev unije. Proces posvetovanj bo trajal leto dni. Pomembno vlogo pri konferenci bo imela tudi Slovenija, ki bo v drugi polovici predsedovala Svetu EU.
Na uvodnem dogodku ob začetku konference, ki se bo začel ob 14. uri, bodo imeli nagovore francoski predsednik Emmanuel Macron, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsedujoči Svetu EU, portugalski premier Antonio Costa. Nastopili bodo tudi sopredsedujoči izvršnemu odboru konference.
Preko video povezave bodo svoje prispevke predstavili državljani in predstavniki civilne družbe. V plenarni dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu bo navzočih tudi 27 študentov iz vseh držav članic unije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Približno 300 državljanov pa se bo dogodka udeležilo na daljavo.
Konferenca bo tudi rdeča nit drugih dogodkov, s katerimi bodo EU in države članice obeležile dan, ko se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je prispevala k začetku povezovanja držav v EU.
