Potniški vlaki med Ljubljano in Kočevjem niso vozili več kot 50 let, zato je navdušenje ob vzpostavitvi prometa na tej progi po dolgi in dragi prenovi, ki je dosegla skoraj sto milijonov evrov, povsem upravičeno. Dobra novica je, da je predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah vlak povsem konkurenčen avtomobilu. Slaba novica pa, da bo iz Kočevja v Ljubljano vozilo le šest vlakov na dan, v nasprotno smer pa sedem. Glede na prenovljeno progo bi sicer pričakovali, da bodo vlaki 70-kilometrsko razdaljo premagali kaj hitreje kot v uri in desetih minutah, kolikor potrebuje nekaj jutranjih in popoldanskih vlakov. Tako je konkurenčnost železniškega prometa na tej relaciji povezana prej s slabo cestno povezavo kot s sodobno železniško progo.
Problem postaje v Grosupljem
Pristojni opozarjajo, da je glavni problem povezave med Kočevjem in Ljubljano železniška postaja v Grosupljem, kjer se stikata nova kočevska in dolenjska proga in kjer zaradi neprilagojene infrastrukture bolj tekoč železniški promet ni mogoč. Po prvotnih načrtih bi morali železniško postajo, ob kateri je pred časom zrasla tudi nova garažna hiša, prenoviti hkrati s progo, a prejšnja vlada za ta projekt ni našla denarja v proračunu. Sedanja vlada je to popravila, tako da je direkcija za infrastrukturo razpis za nadgradnjo železniške postaje objavila septembra 2020, rok za prijavo pa je bil 23. oktober 2020.
Ker v Grosupljem trenutno ni dovolj peroniziranih tirov, na postaji ne morejo biti trije potniški vlaki istočasno. Od šestih povezav iz Kočevja proti Ljubljani sta tako kar dve taki, da morajo potniki v Grosupljem prestopiti, najbolj zoprna pa je gotovo povezava z odhodom pet pred dvanajsto uro, saj morajo potniki v Grosupljem na naslednji vlak čakati kar 47 minut. Podobno je v nasprotno smer, saj je treba prestopiti kar pri štirih od sedmih povezav, če bodo šli potniki iz Ljubljane ob 9:18, pa bodo na prestop v Grosupljem čakali neverjetnih 49 minut.
Prenova postaje Grosuplje, ki je ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, bo prinesla nove tire, otočne perone z nadstrešnicami, prenovljeno poslopje postaje in dva podhoda. Eden bo poleg peronov povezoval tudi Taborsko in Industrijsko cesto. Dostop osebam z gibalno oviranostjo bo omogočen do vseh tirov z obeh strani postaje.
Potniške vlake ukinili leta 1970
Začetek prenove odslužene kočevske železnice sega v leto 2008. Prvih 26 kilometrov proge na odseku Grosuplje–Ortnek so prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek–Ribnica.
Traso železniške proge Ljubljana–Kočevje, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra 1893.
Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim je na progi Ljubljana–Kočevje potekal potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 pa so ukinili še te.
