Po več kot enem letu od objave prvega javnega naročila je direkcija za vode končno sklenila pogodbo za izvedbo pomembne etape protipoplavnih ukrepov za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane. Izvedbo etape 1A je zaupala družbi Hidrotehnik s partnerjema CVP in VGP Drava. Ta etapa med drugim vključuje ureditev struge Malega grabna ter strug Horjulke in Gradaščice na območju Mestne občine Ljubljana, izvedbo ukrepov za preprečitev poplavnega toka na območju Kozarij in gradnjo razbremenilnika z zapornico.
Direktor direkcije Roman Kramer je podpis pogodbe opisal kot »najpomembnejši mejnik na tej poti, saj bomo z izgradnjo ukrepov pred poplavami zaščitili kar 5,2 kvadratna kilometra veliko območje Mestne občine Ljubljana, to pa pomeni 17.629 zaščitenih prebivalcev in 2894 zaščitenih stavb«.
Začeli bodo pri izlivu Malega grabna v Ljubljanico
Vrednost pogodbe, ki vključuje projektiranje in gradnjo, je skupaj z davkom na dodano vrednost 21,2 milijona evrov. Na direkciji so povedali, da bo izvajalec najprej začel pripravljati projektno dokumentacijo za izvedbo, na terenu pa se bo gradnja najprej začela na okoli 700 metrov dolgem odseku Malega grabna od prečkanja z Opekarsko cesto do izliva v Ljubljanico. Dela na terenu naj bi po napovedih direkcije začeli spomladi prihodnje leto. Delno gradbeno dovoljenje za ta odsek še pridobivajo. Ko bo ta odsek končan, se bo Hidrotehnik osredotočil na odsek Malega grabna od Opekarske ceste do Dolgega mosta, nazadnje pa se bo lotil še odseka od Dolgega mosta do Kozarij in gradnje razbremenilnika, ki bo odvedel del visokih voda, ki jih struga Malega grabna ne bi mogla prevzeti.
V Dolenji vasi gredo dela h koncu
Prvo fazo izvajanja protipoplavnih ukrepov za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec sestavlja še etapa 1B. Ta vključuje ukrepe v Dolenji vasi, Šujici in v Polhovem Gradcu. Pogodbo za izvedbo ukrepov v etapi 1B v vrednosti 2,9 milijona evrov z davkom je direkcija sklenila avgusta letos z družbo Inkaing. Ta je gradnjo začela oktobra v Dolenji vasi, kjer trenutno gradi visokovodni nasip. Na direkciji pravijo, da bodo dela na tem območju zaključena takoj, »ko bodo vremenske razmere dopuščale zaključek zemeljskega nasipa, predvidoma najkasneje v začetku leta 2021«.
Inkaing bo gradnjo nato nadaljeval z urejanjem Gradaščice v Šujici, saj je direkcija za posege na tem območju že pridobila gradbeno dovoljenje. Kdaj točno, še ni povsem jasno. »Začetek izvajanja del je vezan na pogoje zavoda za ribištvo, s katerim še potekajo usklajevanja, ali bi bilo možno začeti vsaj nekatera dela pred aprilom 2021, upoštevaje pogoje naravovarstvenih služb. Vzporedno se usklajuje tudi vsa odprta problematika v zvezi z umeščanjem kolesarske steze in posledično potrebna prestavitev vodomerne postaje v Šujici,« so pojasnili na direkciji. V Polhovem Gradcu pa bo Inkaing gradnjo začel v prvi polovici prihodnjega leta oziroma takoj, ko bo pridobljeno ustrezno gradbeno dovoljenje, za katero je direkcija zaprosila konec letošnjega septembra.
Vsi ukrepi bodo pod streho šele konec leta 2025
Etapa 1B naj bi bila glede na trenutno situacijo končana do konca leta 2021, etapa 1A pa do septembra 2023. Če bodo izvajalci te roke spoštovali, bo direkcija za vode lahko počrpala nekaj manj kot 28,5 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada.
Toda velja opozoriti, protipoplavni ukrepi na Gradaščici bodo v celoti izvedeni, ko bo direkcija zaključila tudi drugo etapo, ki pa jo bo v celoti financirala z lastnimi sredstvi iz sklada za vode. Etapa 2, ki naj bi se začela izvajati šele leta 2024, vključuje ureditev suhega zadrževalnika Razori. Ta etapa je ocenjena na 17,3 milijona evrov, končana pa naj bi bila konec leta 2025. Če bo torej šlo vse po načrtih, bodo prebivalci poplavno ogroženih območij na jugozahodu Ljubljane in v Dobrovi - Polhovem Gradcu pred poplavami, kakršnim so bili priča v letih 2010 in 2014, zaščiteni šele čez pet let.
