Kemijski inštitut je dosegel pomemben preboj v vrhunske znanstvene kroge – odslej bo lahko uporabljal najsodobnejšo mednarodno raziskovalno infrastrukturo za raziskave z nevtronskim sipanjem. Gre za raziskovanje snovi s pomočjo nevtronov, delcev, ki sestavljajo jedro atoma. Raziskave z nevtroni omogočajo študije industrijskih materialov in farmacevtskih učinkovin ter omogočajo vpogled v strukturne, dinamične in magnetne lastnosti snovi v obsegu, ki ga z drugimi metodami ni mogoče zajeti, so sporočili s Kemijskega inštituta.
Talilni lonec znanosti
Vse to bo slovenskim znanstvenikom omogočilo novo članstvo v Inštitutu Maxa von Laueja - Paula Langevina (ILL) v francoskem Grenoblu, ki je vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje. »Nevtronski curki v napravah ILL dosegajo največje intenzitete na svetu. Gostujočim znanstvenikom z vsega sveta inštitut zagotavlja tako raziskovalno infrastrukturo kot tudi vso strokovno in tehnično pomoč pri zasnovi, pripravi in izvedbi raziskav,« je povedal profesor Franci Merzel s Kemijskega inštituta, ki je sodeloval pri pridruževanju ILL. Ta je bil pred desetletji ustanovljen na pobudo Francije, Nemčije in Velike Britanije. Po mednarodni znanstveno-politični zasnovi spominja na znanstveno središče Cern v Ženevi, katerega članica je tudi Slovenija. ILL velja za talilni lonec evropske znanosti, pravi Merzel. V Grenoblu vsako leto gostijo okoli 1500 raziskovalcev iz štiridesetih držav, ki opravijo na stotine poskusov.
Članstvo v ILL bo slovenskim znanstvenikom omogočilo neposreden dostop do širokega nabora raziskav – od baterijskih materialov do proteinov v celicah. Kemijski inštitut je prevzel znanstvene in administrativne obveznosti, ki jih prinaša članstvo v ILL, ter koordinacijo slovenskih znanstvenikov, ki bodo sodelovali pri raziskavah v Grenoblu.
Priložnost za študente
Med njimi ne bodo zgolj raziskovalci s Kemijskega inštituta, temveč tudi znanstveniki iz drugih slovenskih raziskovalnih ustanov. »V Sloveniji v širokem spektru naravoslovnih ved, kot so kemija, fizika, znanost o materialih in biologija, obstaja močna potreba po eksperimentih z nevtronskim sipanjem,« so sporočili z Instituta Jožefa Stefana (IJS), ki bo sodeloval pri raziskavah. Znanstveniki z IJS so na inštitutu v Grenoblu delali že doslej. »S sporazumom o znanstvenem članstvu pa je sodelovanje med Slovenijo in ILL doseglo višjo raven, saj smo slovenski raziskovalci, vključno z Institutom Jožefa Stefana, pridobili možnost neposrednega dostopa do dragocenega eksperimentalnega časa v tem največjem svetovnem centru za raziskave z nevtronskim sipanjem,« so bili navdušeni. Med drugim pričakujejo, da se bodo poslej v raziskave intenzivneje vključili tudi študentje in mladi raziskovalci.
Od sodelovanja si veliko obetajo tudi na Univerzi v Novi Gorici. »Do zdaj smo tovrstne raziskave izvajali na nevtronskem viru v Los Alamosu v ZDA, kjer pa je bilo težko dobiti termin na napravah,« je povedal profesor Matjaž Valant, dekan novogoriške fakultete za znanosti o okolju. »Zdaj upamo na bistveno lažji dostop do teh tehnik. Potrebujemo jih predvsem za analizo magnetnih struktur sodobnih materialov, ki jih preučujemo,« pravi Valant.
Prva štiri leta polnega znanstvenega članstva v ILL, od leta 2020 do konca leta 2023, bodo Slovenijo stala nekaj manj kot 250.000 evrov na leto oziroma okrog milijon evrov članarine v prvem štiriletnem obdobju. V primerjavi z odmevnostjo raziskav in potencialnih znanstvenih odkritij za državo to ni velik vložek.
