Vlada je danes sprejela sklep o določitvi pomembnih investicij, na seznamu katerih je trenutno 187 projektov z vseh področij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, je dejal minister za okolje Andrej Vizjak. Seznam med drugim vsebuje 22 okoljskih projektov v skupni vrednosti 310 milijonov evrov, 19 energetskih projektov v skupni vrednosti 650 milijonov evrov, prometni projekti so vredni kar 4,5 milijarde evrov, projekti s področja zdravstva, šolstva, kulture in regionalnega razvoja pa dve milijardi evrov. Na seznamu niso samo projekti, ki so financirani z javnim denarjem, torej iz proračuna, podnebnega in vodnega sklada ter evropskih kohezijskih sredstev, temveč tudi popolnoma zasebni projekti. Vendarle pa je glavnina projektov, po Vizjakovi oceni 75 odstotkov, s seznama takih, ki so financirani z javnimi viri. To je sicer le prva verzija, seznam se bo v prihodnosti spreminjal, saj je, pravi minister, »živa stvar«.
Kateri projekti?
Med drugim so na seznamu tretja razvojna os, drugi tir med Divačo in Koprom, hidroelektrarna Mokrice in tiste na srednji Savi, črpalna hidroelektrarna na Dravi, skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, drugi blok nuklearne elektrarne Krško (NEK 2), razširitev avtoceste Koseze–Kozarje v šestpasovnico, priključek Dragomer, srminska vpadnica, tretji pas na primorski in štajerski vpadnici v Ljubljano, nadgradnja železnice Zidani Most–Celje, Maribor–Šentilj, vozlišča Pragersko in železniškega predora Karavanke, NUK 2, zapori Bizovik itd. Vsi projekti so ključni pri uresničevanju nacionalnih strateških politik, njihov skupni imenovalec pa je, da že leta stojijo zaradi nepridobljenih mnenj ali dovoljenj.
Seznam sicer investicije razvršča v tri skupine glede na stopnjo izvedljivosti in zaprtost finančne konstrukcije; najvišje so projekti, za katere so že pripravljeni prostorski akti, pridobljena vsa dovoljenja in imajo zagotovljene vire financiranja, začeti pa jih je mogoče do konca letošnjega leta. Med temi je denimo hidroelektrarna Mokrice. Projekte s tako imenovane druge prioritetne liste je mogoče začeti do konca prihodnjega leta. Investicije tretje prioritetne liste morajo šele umestiti v strateške dokumente in prostor. V zadnji del seznama so se denimo uvrstile hidroelektrarne na srednji Savi in NEK 2. »To pa še ne pomeni, da bo država ta objekt gradila, za to je mnogo prehitro, se je pa odločila, da bo objekt umestila v prostor,« je izpostavil.
Kadrovske menjave bodo spodbudile uradnike
Nad prioritetnimi listami bo bdela koordinacijska skupina, v kateri so predstavniki tistih agencij, zavodov in uradov, ki so ključni pri pridobivanju dovoljenj. Denimo Agencije za okolje ali direkcije za vode in zavoda za varstvo narave. »Skupina se bo najprej lotila tistih projektov, ki so najbližje realizaciji, sama pa bo določila prioritete,« je dejal Vizjak. »Namen pa je sprejemanje odločitev, ne prelaganje sprejemanja odločitev,« je poudaril. Sprememba vodstva v marsikaterem uradu bo medtem prav tako botrovala manj birokratskemu obnašanju na uradih, se nadeja.
Minister ocenjuje, da bi lahko skupina toliko pospešila postopke, da bi se čas trajanja do začetka projekta vsaj prepolovil. »Imamo postopke, ki trajajo že pet let, lahko pa bi bili končani v pol leta,« je ocenil.
