Sobni termostat uravnava delovanje ogrevalnega sistema glede na temperaturo v prostoru, v katerem je nameščen. Najpogostejši način delovanja je izbira dnevne in nočne temperature, kar je osnovano na predpostavki, da z večurnim znižanjem temperature prihranimo precej energije. Tehnika v večini primerov zares zmanjša stroške za energijo, a v pestrem naboru sodobnih načinov ogrevanja vseeno najdemo izjeme.
Prihranke dosežemo z različnimi ukrepi
Toplotne izgube objekta so odvisne od zunanje temperature. Večja ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo, večji so stroški za doseganje želene temperature, kar velja tako za zimsko ogrevanje kot poletno hlajenje s klimatskimi napravami. Splošna ocena je, da za vsako stopinjo nižja notranja temperatura pozimi prihrani okrog pet odstotkov energije. To velja tako za dnevno kot nočno temperaturo, kar pomeni, da je najbolj učinkovito povprečno znižanje temperature na takšno, ki je še udobna in pri kateri nas ne zebe. Udobno naj bi nam bilo v toplih oblačilih, zato prostorov ne ogrevamo nesmiselno do temperatur, pri katerih bi se slekli v lažja oblačila. Opozorimo še na zračenje prostorov, ki naj poteka z okni, odprtimi na stežaj. Zrak se na ta način izmenja hitro, oprema in zidovi se ne shladijo in notranjost ima po koncu zračenja kmalu spet prijetno temperaturo.
Na nihanje so bolj občutljivi nizkotemperaturni sistemi
Zniževanje temperature prihrani energijo, če je znižanje dolgotrajno. Dobro vodilo so osemurni intervali ob spanju ali odhodu na delo, ko znižanje temperature za 5 °C lahko prinese nekaj energijskih prihrankov, zaradi prevelikega padca temperature pa odsvetujemo popoln izklop gretja. Težav s takšnim nihanjem ni pri visokotemperaturnih ogrevalnih sistemih, ki so s temperaturami vode nad 60 °C dobro odzivni in ohlajen prostor segrejejo hitro. S klasičnimi radiatorji in pravilno nastavljenim časovnikom se lahko hiša ponoči nekoliko ohladi, zjutraj pa se ponovno zbudimo v ogretih prostorih oziroma se v takšne popoldne vrnemo z dela. Nihanje notranje temperature ne pomeni manjšega udobja za bivanje – vsaj pri uporabi klasičnih radiatorjev z visoko temperaturo vode, medtem ko je pri nizkotemperaturnih sistemih princip nekoliko drugačen. Ker je temperatura vode v teh sistemih bistveno nižja (okrog 40 °C), je ogrevanje prostorov počasno. Že segrevanje prostora za 5 °C lahko traja več ur, zato se večjim nihanjem v temperaturi pri takšnih sistemih izogibamo. Nižja nastavitev temperature je smiselna izključno pri daljši, večdnevni odsotnosti.
Vpliva tudi vir toplote in gradnja
Cena energenta je pri večini ogrevalnih sistemov fiksna in stroški obratovanja so enaki ne glede na čas v dnevu. Razlika nastane pri ogrevanju z elektriko – v praksi to pomeni uporabo toplotne črpalke ali električnih radiatorjev. Če imamo na objektu nameščen dvotarifni števec za elektriko, je cena elektrike ponoči precej nižja, prihranki zaradi zmanjšanega ogrevanja pa manjši. Glavni razlog za neučinkovitost takšnega varčevanja pri uporabi toplotnih črpalk pa je predvsem potreba po intenzivnejšem ogrevanju zjutraj, ko termostat pošlje ukaz za višjo temperaturo. Takrat se vklopijo grelniki v toplotni črpalki, ki daljši čas delujejo ob porabi električne energije z višjo tarifo. Pri kombinaciji dobro izoliranega objekta in toplotne črpalke so nočne izgube toplote preprosto prenizke, da bi upravičile prihranek energije za ogrevanje. Ogrevanju s toplotno črpalko torej bolj ustreza stalna temperatura.
Termostatski ventil je obvezen
Nastavitev sobnega termostata ni edini ukrep za doseganje prihrankov pri ogrevanju. Močno priporočamo namestitev termostatskih ventilov na vseh radiatorjih, saj lahko z njimi natančno nastavljamo delovanje vsakega grelnega telesa. S tem se izognemo pregrevanju prostorov in okoljsko spornemu hlajenju z odprtimi okni, termostatski ventili pa so najlažji način za doseganje različne temperature v posameznih prostorih. Pri novejših radiatorjih je dovolj že menjava klasične glave s termostatsko, pri starejših radiatorjih zna biti potreben poseg vodovodarja, ki zamenja ventil na samem radiatorju. S termostatsko glavo lahko pripremo radiatorje v spalnici in drugih bolj »hladnih« prostorih, dražji modeli pa omogočajo celo točno nastavitev izbrane temperature. Niso pa niti običajne termostatske glave z začetno ceno okrog deset evrov nič manj učinkovite ali praktične. V navodilih so navedene temperature za delovanje glede na stopnjo odprtosti, pa tudi z lastnim občutkom hitro dosežemo želeno temperaturo.
