Če ostanemo še malo pri tehnični analizi. Trgi za zdaj ne kažejo tako paničnih reakcij, ki bi dale slutiti kapitulacijo trga. Volatilnost je povečana, vendar ne ekstremna. Videti pa je, da analitiki preigravajo najbolj črne scenarije. Korekcija delniškega trga se bo očitno nadaljevala še nekaj časa. Posledično se del naložb iz delnic seli v zlato in obveznice. Tako znaša donosnost desetletnih nemških državnih obveznic že negativnih 0,537 odstotka, kar je še nižje od negativne polodstotne depozitne obrestne mere Evropske centralne banke. Po drugi strani pa zlato vztraja na nivojih okoli 1650 dolarjev za unčo, nivojih, ki smo jih nazadnje videli v začetku leta 2013.
Če za trenutek odmislimo tehnično analizo, lahko rečemo, da je prišla epidemija koronavirusa covid-19 glede na makroekonomske podatke ob zelo nepravem času. Že brez epidemije beležimo v svetu krčenje gospodarske rasti. Pravzaprav je bila lani le še 2,9-odstotna, kar je najmanj po letu 2008. Zdajšnje obsežne karantene in prisilni dopusti ter začasno zaprte tovarne se že kažejo v množičnih opozorilih delniških družb, da ne bodo dosegle za letos načrtovanih dobičkov. Vsaj v prvem in drugem četrtletju ne. Ali bodo to lahko nadoknadili po umiritvi epidemije? Težko. Analitiki ocenjujejo, da bo Kitajska letos zgrešila načrtovano šestodstotno rast bruto domačega proizvoda vsaj za eno odstotno točko. Kaj bo z Italijo? Ta bi bila v recesiji tudi brez epidemije.
Mogoče še za konec, kako so Kitajci poskrbeli, da njihove borze niso pretirano padle: finančne trge so preplavili z likvidnostjo, prepovedali so prodajo na kratko ter uvedli obvezno objavo večjih prodaj delnic. Rezultat: letos so evropski borzni indeksi bolj v rdečem kot kitajski. Glede na to, da ne v Evropi ne v ZDA nimamo državnega planskega gospodarstva, takšnih administrativnih ukrepov ne moremo pričakovati. Pričakujemo pa lahko dodatne monetarne in fiskalne ukrepe. Sami kapitalski trgi pa bodo poskrbeli, da bo delniški kapital pravilno ovrednoten.
