V ambulanto ljubljanske družinske zdravnice dr. Nene Kopčavar Guček je v zadnjih dneh klicala vrsta bolnikov, ki se želijo cepiti proti gripi. Ker gre za učno ambulanto, v kateri delajo tudi mladi zdravniki, lahko paciente sprejmejo takoj. Kopčavar-Gučkova pa se tudi sama dosledno odloča za to zaščito: »Cepim se vsako leto. Kljub temu da v času obolevanja vsak dan od blizu vidim po dvajset do trideset bolnikov z gripo, sama ne zbolim.«

Medtem ko se v Sloveniji cepi le dobra desetina ljudi po 65. letu, je v bližnjem Trstu v tej starostni skupini precepljenost skoraj 60-odstotna, je spomnila Kopčavar-Gučkova. Po njeni oceni je ena od rešitev v boljši dostopnosti verodostojnih informacij za splošno javnost, pomemben pa je tudi zgled. Da se je letos cepila ekipa ministrstva za zdravje s Samom Fakinom na čelu, je po ocenah naše sogovornice dobro, pomembno pa bo tudi, kaj bodo pacientom sporočali ostali v zdravstvu.

Osebni stik zaleže bolj kot vabila

»Veliko raziskav potrjuje, da na odnos bolnikov do cepljenja vpliva mnenje zdravstvenih delavcev.«

Ko jih ljudje obiščejo, se z njimi pogovorijo tudi o možnosti cepljenja proti gripi, je povedala Kopčavar-Gučkova. Pred časom so poskusili tudi z vabljenjem kroničnih bolnikov, a to ni prineslo večjega premika. Nekateri ljudje razmišljajo o možnosti stranskih učinkov, ki pa so redki in praviloma blagi, ne pa tudi o tem, da lahko zbolijo in kakšni so lahko zapleti. »Gripa je lahko zelo huda, zlasti za majhne otroke, kronične bolnike in starejše. Pogosto se okužba prenese ravno, ko starejši skrbijo za vnuke. Med starejšimi pa je tudi več kroničnih bolnikov, ki so v primeru gripe bolj ranljivi.«

Med ljudmi, za katere je gripa posebej nevarna, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavljajo še tiste z izrazito povečano telesno težo in nosečnice. »Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka,« so še zapisali. Cepljenje proti gripi je na voljo pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ. Večina, ki se odloči za to zaščito, mora odšteti 14 evrov, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa stane sedem evrov.

»Tudi sedem evrov je lahko prepreka«

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič se zavzema, da bi ljudi po 70. letu in kronične bolnike javno zdravstvo v celoti oprostilo stroška cepljenja proti gripi. Odkar sam stanovalce doma starejših cepi povsem brezplačno, so pri njih zadržki do te zaščite bistveno redkejši. »Pri tistih starostnikih, ki so že tako krhkega zdravja, se lahko obolenja razplamtijo, pljučnice pa so lahko usodne. Zdravstveni delavci paciente lažje prepričamo o učinkih cepljenja, če je to povsem brezplačno. Tudi sedem evrov lahko deluje kot psihološka prepreka,« je opozoril. Čeprav nekateri zbolijo kljub cepljenju, se možnost za obolevanje in hude zaplete s tem bistveno zmanjša, je še poudaril. Prav tako bi bilo smiselno, da bi starostnike in kronične bolnike oprostili stroškov cepljenja proti pnevmokokni pljučnici, meni Muževič (cena je v tem primeru odvisna od vrste cepiva).