Predstavniki hrvaških sindikatov so jezni zapustili današnji socialni dialog o pokojninski reformi, ker se predstavniki vlade niso želeli pogovarjati o možnosti, da ne bi podaljšali delovne dobe za ženske in moške s 65 na 67 let, niti o tem, da bi omilili trganje pokojnin z vsakim mesecem pri predčasnih upokojitvah. Za sindikate je nesprejemljiv tudi predlog, da bi upokojenci, ki imajo 40 let delovne dobe, pravico do upokojitve izpolnili šele v letu, ko napolnijo 61 let starosti, ne da bi jim ob tem upoštevali beneficirane delovne dobe. Zato so sindikati napovedali, da bodo v prihodnjih dneh odločili, ali gredo na množične proteste.
Reformo bi uveljavili že s 1. januarjem
Hrvaški minister za delo in pokojninski sistem Marko Pavić je obžaloval, ker so sindikati zapustili pogovore, a je dejal, da so delodajalci zadovoljni s predlagano reformo. Pred novinarji je spomnil, da je tudi v veljavnem zakonu predvidena upokojitev za ženske in moške v 67. letu starosti od leta 2038. Z novim zakonom bodo podaljšanje delovne dobe na 67 let starosti uveljavili z letom 2031.
Hrvaška vlada javno še ni predstavila podrobnosti pokojninske reforme, za katero premier Andrej Plenković pričakuje, da jo bodo po prestani javni razpravi in parlamentarnem postopku uveljavili s 1. januarjem 2019. Med drugim naj bi z reformo najnižje pokojnine, ki znašajo 1519 kun (205 evrov), zvišali za tri odstotke. Na minimalnih pokojninah je približno 245.000 hrvaških upokojencev.
»Kazen« za sodelovanje v drugem stebru
Minister Pavić je v pogovoru za tednik Globus prejšnji teden dejal, da si s pokojninsko reformo prizadevajo za dolgoročno vzdržen pokojninski sistem, ki bo hrvaškim upokojencem zagotovil primerne pokojnine. Obenem pa je dejal, da bo približno 600.000 bodočih upokojencev, ki so rojeni med letoma 1962 in 1980, imelo povprečno 600 kun (81 evrov) nižje pokojnine, kot jih imajo današnji upokojenci. Gre za upokojence, ki so po pokojninski reformi iz leta 2002 imeli možnost vlagati denar v pokojninska stebra. Drugega je medtem močno zamajala dolgoletna recesija, tako da ni bilo načrtovanega donosa. Z odločitvijo o vlaganjih v dva stebra so bodoči upokojenci ostali brez 27 odstotkov dodatkov na pokojnino, ki jih prejemajo upokojenci, ki so se držali prvega stebra. Nižje pokojnine bo nekaterim morda uspelo zvišati s korenčkom iz pokojninske reforme, ki predvideva, da bodo upokojenci lahko delali polni delovni čas in prejemali polovico pokojnine ali pa delali polovico delovnega časa in prejemali polno pokojnino.
Za pet mostov na Pelješac minusa na leto
Razmerje med upokojenci in zaposlenimi na Hrvaškem je 1:1,26. Za pokojnine je v državnem proračunu treba vsako leto zagotoviti 39 milijard kun (5,3 milijarde evrov), kar je približno tretjina celotnega državnega proračuna. Za izplačilo pokojnin je letos v državni blagajni manjkalo 17 milijard kun (2,3 milijard evrov), kar je petkratna vrednost mosta na polotok Pelješac, je primerjave nizal Pavić za Globus.
Kot je omenil, pokojninski sistem obremenjuje tudi dejstvo, da ima povprečni upokojenec na Hrvaškem 30 let delovne dobe v nasprotju z upokojencem v Nemčiji, ki ima osem let delovne dobe več. Samo petini hrvaških upokojencev je uspelo zbrati 40 let delovne dobe. Predlog pokojninske reforme naj bi predvideval, da bodo predčasno upokojitev »kaznovali« s približno petino nižjimi pokojninami, če se bo upokojitev začela po 35. letu delovne dobe namesto po 40. letu delovne dobe.
Zlom pokojninskega sistema se kuha že četrt stoletja
Zlom pokojninskega sistema se je začel med vojno na Hrvaškem. Takratna hrvaška oblast je upokojila številne vojake, katerih delovna mesta so po njihovi vrnitvi iz bojev uničena zaradi vojne ali pa zaradi divje privatizacije. Tudi delodajalci so se v naslednjih letih »elegantno« rešili delavcev, tako da so vse z izpolnjenimi pogoji za upokojitev razglasili za presežek. Sindikati še opozarjajo, da grozi »demografska pošast« in da bo vladin predlog sprožil še en val upokojitev vseh, ki bodo do konca tega leta izpolnili pogoje za upokojitev, da bi se izognili nižjim pokojninam, ki sledijo z reformo.
