Kritika prestave Mesečnica: Alternacije niso razkošje, ampak nuja
Nova mariborska predstava Mesečnice je druga uprizoritev omenjenega dela v slovenski narodnogledališki zgodovini (tudi prejšnjo so pripravili v štajerski prestolnici). Domače programerstvo in pevstvo sta se v minulih desetletjih izogibali izčrpnejšim posegom v belkantistični repertoar. Antirealistična, načrtno naivna vsebina Bellinijeve stvaritve nemara marsikomu vzbuja pomisleke, vendar je dejanje v tej operi pravzaprav postransko, omejeno na funkcije, ki omogočajo zvezo med visoko estetiko petja in sočasnim umetniškim občutjem sveta. Delo je zbirka romantičnih arhetipov; romanticizem, italijanska melodičnost in pevska »veščina« se v njem ogledujejo v zrcalu in priklanjajo sami sebi.
(Foto: facebook/Opera in balet SNG Maribor)
Vsega tega se režiser, scenograf in kostumograf Hugo de Ana natanko zaveda (njegovo postavitev, znano s tujih odrov, je k nam prenesel
V globini vode plavajo beli kosmiči in izginjajo v njeni temini. Toda ta vizualno očarljiv prizor je obenem skrajno srhljiv – ti beli kosmiči namreč...