Po letu 1989, ko so v brazilskem mestu Porto Alegre sprejeli finančni načrt, v katerem so o porabi dela mestnega proračuna odločili občani, je to vrsto razpolaganja z davkoplačevalskim denarjem uporabilo že več kot 1500 mest po svetu, med drugim šest slovenskih občin. Kot je nedavno poročal Nedeljski dnevnik, so to Nova Gorica, Logatec, Komen, Ajdovščina, Ankaran in Maribor.

Prvi so se s participativnim proračunom v Sloveniji začeli ukvarjati Novogoričani. Da bi se znali tamkajšnji prebivalci čim bolje odločati, vodstvo občine redno prireja posebne delavnice, ki ljudi usmerjajo, kako naj pretehtajo, kateri projekti so potrebni. Spodbujajo jih tudi k ustvarjanju lastnih predlogov za izboljševanje občinske infrastrukture. V letošnjem letu bodo za izglasovanih enajst projektov po pojasnilih občine Nova Gorica namenili 120.000 evrov, ki jih bodo razporedili med mestno središče, predmestje in kraje zunaj mesta.

Vodenje mesta, pri katerem sodelujejo njegovi prebivalci, se je v brazilskem Porto Alegru že v nekaj letih pokazalo kot pozitivno, saj se je življenjski standard v mestu zelo povišal. Prav tako se je povišalo zaupanje občanov v mestno oblast, kar se kaže v povečanem zadovoljstvu z njenim delom.

Tudi naključno izbrani srednješolci z Gimnazije Litija ocenjujejo, da bi jih upravljanje občine bolj zanimalo, če bi lahko pri tem sodelovali s svojimi idejami in predlogi. Kljub temu ostajajo skeptični. Marsikateri župan se po njihovem prepričanju še posebej v času pred volitvami odloči za uvedbo participativnega proračuna predvsem zato, ker se ustraši za svoj položaj in si želi na tak način ohraniti oziroma pridobiti nove volilce. »Ko so volitve mimo, pa projekta ne izpelje do konca,« so razočarani mladi. Kljub temu brazilsko idejo, ki se je v nekaj desetletjih razširila po svetu, podpirajo in si želijo, da bi jo sprejelo še več občin, pa tudi kakšna država.