Kritika predstave Življenje kot delo v MGL: Tesnoba nočnega brezdelja
Verjetno ni bolj plodnega terena za tesnobne razprave o smislu življenja in smrti, kot je sredi noči spalnica, v kateri eden od para želi oditi. Otroci so dom zapustili, srednja leta se prevešajo v pozna, življenjske možnosti, kakršne pričakuje otrok, pa so vedno manj dosegljive. Življenje kot delo izraelskega dramatika Hanoha Levina ponuja tisti izkrivljen pogled na življenje, ki ga ponuja nočni čas brezdelja. Nemir, ki Jono (Boris Ostan) spravi na noge in ga pri tem prisili, da s postelje zvrne še svojo ženo Levivo (Jette Ostan Vejrup), je tiste vrste stiska, ki se je je težko znebiti, a jo je mogoče ublažiti z dnevno svetlobo in odhodom na delo. A predstava Življenje kot delo ne stremi k temu, da bi se ukvarjala z družbenimi problemi, povezanimi z delom, ki lahko vodijo v tovrstne stiske, temveč relativno neproblematično razprostira intimo zakonskega življenja in vsakdanjih banalnosti.
Jette Ostan Vejrup in Boris Ostan se v vlogah Jone in Levive spopadata s tesnobo in pomanjkanjem smisla (zakonskega) vsakdana. (Foto: Aljoša Rebolj)
Njena junaka, nevrotični Jona, ki želi na vsak način oditi, in njegova žena, ki je izhod našla v sanjah, sta sicer resda zaprta na nekaj kvadratnih metrov, a se v o...
Okrepljena medijska kampanja pred nedavno premiero predstave Cigan, ampak najlepši v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu je prepričala občinstvo,...