Bolniki, ki v slovenskem javnem zdravstvu nimajo možnosti pravočasnega zdravljenja in diagnostike, se lahko odpravijo v tujino. Te poti za zdaj ne ubirajo prav množično. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) jim v primeru predolgih čakalnih dob priporočajo, naj vlogo za odobritev zdravljenja v tujini podajo, še preden se odpravijo čez mejo. Če za povračilo stroškov zaprosijo za nazaj, bo to morda pokrilo le del računa.
Nazaj je dobila manj kot tretjino zneska
Na agencijo Medico Veritas, ki posreduje med bolniki in izvajalci zdravljenj, se je pred časom obrnila bolnica z rakom ledvic. V Sloveniji bi na operacijo in pregled pred posegom čakala tri do štiri mesece, je pojasnila ustanoviteljica te agencije Gordana Kalan Živčec. Klinični center na hrvaški Reki je za uspešno operacijo zaračunal 4650 evrov. Na ZZZS so bolnici pozneje sicer pritrdili, da bi v Sloveniji čakala predolgo, a niso pokrili celega zneska računa s Hrvaške. Za operacijo je tako prejela 1528 evrov, 111 evrov pa za potne stroške.
Bolnikom, ki želijo ob predolgih čakalnih dobah v Sloveniji uveljaviti svoje pravice, sicer svetujejo postopek vnaprejšnje odobritve zdravljenja v tujini pri ZZZS, je povedala naša sogovornica. »Res pa je, da včasih o teh vlogah odločajo dolgo. Bolniki odidejo čez mejo in nekateri potem povračilo uveljavljajo za nazaj. Še posebej to velja, kadar je čas bistven. Ne gre le za razvoj bolezni, ampak tudi za bolnikovo stisko,« je dejala Gordana Kalan Živčec, nekdanja predsednica zdravniške zbornice.
Hitrejša pot je lahko dražja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani zdravljenje v tujini plačal 18 bolnikom, ki bi v Sloveniji čakali predolgo. Enajst od teh bolnikov je potrebovalo magnetno resonanco, pri čemer se jih je deset odpravilo na Hrvaško in eden v Italijo. Odločajo od primera do primera, pojasnjujejo na ZZZS, poleg zakonsko dopustnih čakalnih dob pa je merilo še razumen čas. Ali bi bil ta prekoračen, če bi bolnik ostal pri zdravljenju v slovenskem zdravstvu, presojajo za vsakega posebej. Včasih se sicer zgodi, da imajo vsaj v kakšni od slovenskih bolnišnic zakonsko primerno čakalno dobo, a je ta za posameznega pacienta zaradi njegovega stanja vseeno predolga. Tako je bilo tudi v primeru nekaterih čezmejnih pregledov z magnetno resonanco, so pojasnili.
Kadar bolniku odobrijo zdravljenje v tujini zaradi predolgega čakanja v Sloveniji, izdajo poseben evropski obrazec. Z njim posameznik vstopi v javni sistem druge države, ne da bi mu bilo treba za zdravljenje zalagati denar. Druga pot je uveljavljanje povračila po že opravljenem zdravljenju ali diagnostiki v drugi državi. V tem primeru mora bolnik račun v tuji bolnišnici sprva poravnati sam, povračilo pa ni neomejeno. Na ZZZS ga odmerijo glede na cene, ki veljajo v javnem zdravstvu tuje države. Samoplačniške cene, po katerih slovenskim bolnikom zdravljenje zaračunajo čez mejo, so pogosto občutno višje. Tudi če se posameznik iz Slovenije odpravi v javno hrvaško bolnišnico, lahko tam od njega zahtevajo precej višji znesek, kot ga dobijo za domače bolnike v javnem sistemu. In tudi če ZZZS slovenskim bolnišnicam za isto zdravljenje ali diagnostiko plačuje več, kot znaša račun iz Hrvaške, bodo pri povračilu upoštevali cenik hrvaške zdravstvene blagajne.
Na ZZZS poudarjajo, da se za razlike med postopkoma niso odločili sami, saj gre za evropsko ureditev. V obeh primerih plačila zdravljenja v tujini zaradi predolgega čakanja v Sloveniji pa bolniku povrnejo potne stroške.
