Za vlagatelje dobre novice o nadaljevanju globalnega gospodarskega prebujenja prihajajo kot naročene, potem ko smo v zadnjih 14 dneh iz ust glavnih predstavnikov evropske in ameriške centralne banke zaznavali opozorila pred prehitrim optimizmom glede gospodarskega okrevanja. Posebej velja omeniti guvernerko Yellenovo, ki je v govoru pred kongresniki opozorila na kratek predah največjega svetovnega gospodarstva in kjer naj bi nizka stopnja inflacije narekovala večjo previdnost pri postopnem dvigovanju ključne obrestne mere. Nižja inflacija v ZDA je skupaj s padlo podporo načrtovani zdravstveni reformi predsednika Trumpa, pred četrtkovim zasedanjem Evropske centralne banke, menjalno razmerja evra za ameriški dolar potisnila nad 1,155, kar je najvišje v zadnjem letu oziroma po maju 2016. Propad republikanskega senatnega predloga zdravstvene reforme je udarec za Donalda Trumpa, saj je bil načrt, da Obamacare nadomesti z republikansko zasnovano reformo, ena njegovih glavnih predvolilnih obljub, prav tako pa pod vprašaj postavlja zmožnost implementacije preostalih napovedanih reform.
Četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke bo glede na odziv valutnih in delniških trgov osrednji dogodek tekočega tedna, potem ko je v preteklem mesecu Mario Draghi v svojem govoru ugotavljal, da se krepijo inflacijske silnice. Vse od takrat skuša ECB razlago svojega predsednika omiliti in jo pospraviti pod preprogo. Med vlagatelji vlada soglasje, da bo ECB začela zmanjševati mesečne kvote odkupov dolžniških instrumentov v začetku prihodnjega leta in končala odkupe jeseni 2018. Medtem ko je evropska inflacija krepko pod ciljno, zadnji podatki za junij kažejo, da so cene življenjskih potrebščin na letni ravni porasle za 1,3 odstotka, na mesečni ravni se niso spremenile, četrtkovo zasedanje pa je težko postreglo z detajli glede napovedi zmanjševanja stimulusov.
Začetek sezone objav poslovnih rezultatov za letošnje drugo četrtletje potrjuje visoka pričakovanja analitikov. Do zdaj je poslovne rezultate objavilo približno 10 odstotkov vseh družb v indeksu S&P 500, ki kažejo tako na rast dobičkov (14 odstotkov) kot tudi prihodkov družb (5,6 odstotka), vendar se končni rezultati lahko kaj hitro spremenijo. Višje obrestne mere so okrepile četrtletni dobiček Bank of America, ki je v drugem letošnjem četrtletju ustvarila 5,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so v primerjalnem obdobju porasli za 7,2 odstotka, na 22,8 milijarde dolarjev. Slabše so se zaradi drugačnega poslovnega modela odrezali pri Goldman Sachs, kjer so v drugem letošnjem četrtletju zabeležili 1,6 milijarde dolarjev čistega dobička. Prihodki so jim padli za 0,6 odstotka, na 7,9 milijarde dolarjev. Najslabše so se zaradi stabilnega in predvidljivega okolja v prvi polovici leta odrezale enote za trgovanje z vrednostnimi papirji, kjer so jim prihodki v primerjavi z lanskim letom upadli za 10 odstotkov.
