Zanimivo, da v slovenskem zakonu o varnosti v cestnem prometu ni predvidena kazen zaradi vožnje s pregorelo žarnico, čeprav je predvidenih kazni zaradi napačne uporabe svetlobnih teles veliko. Kljub temu da je zamenjava otežena, zakon še vedno zahteva komplet rezervnih žarnic v obvezni opremi, če škatlica ni popolna, pa je zagrožena kazen 100 evrov. Po podatkih ADAC podobna zakonodaja velja le še v državah nekdanje Jugoslavije, na Slovaškem, Češkem, Madžarskem in v Španiji. Drugod, celo v Skandinaviji, kjer so noči pozimi dolge, pa voznikom kvečjemu svetujejo, naj imajo s sabo žarnice, s katerimi lahko zamenjajo pregorele. Res čudno, da je del obvezne opreme v avtomobilu nekaj, kar vam sploh ne pomaga, saj pregorele žarnice nekje ob cesti praviloma ne morete zamenjati sami.
Da je najbolje zaviti k strokovnjaku, se zaveda tudi vse več lastnikov vozil. Samo na AMZS tako na dan zamenjajo od 30 do 40 žarnic, sam postopek zamenjave, ki ga izvede profesionalec, pa vsaj na prvi pogled deluje preprost in traja vsega nekaj minut. Včasih celo manj kot minuto, kar je pred časom pokazal test zamenjave pri opel astri. Toda pri večini avtomobilov mora serviser delati na pamet, na otip, ker je položaj žarnice v žarometu bolj ali manj zakrit. Nemški kolegi so tako testirali zamenjavo pri 34 različnih modelih in ugotovili, da je v motornem prostoru težko najti pravo pot skozi labirint ostrih plastičnih in kovinskih delov, če seveda točno ne veste, kaj delate. Po zamenjavi pa žarometi potrebujejo tudi novo nastavitev višine svetlobnega snopa, na kar veliko voznikov enostavno pozabi.
Na ravni Evropske unije sicer velja predpis R-48, ki predvideva, da morajo vsi avtomobili, razviti po avgustu 2006, imeti »svetilna telesa nameščena in vgrajena tako, da bi bila ta s pomočjo navodil za uporabo in orodjem, ki je del opreme v vozilu, enostavno dosegljiva«. To se sliši lepo, a ima predpis tudi dodatek, da so iz njega iz varnostnih razlogov – visoka napetost do 25.000 voltov je lahko smrtno nevarna – izvzeta tako ksenonska kot tudi LED-svetila, ki pa so danes že del serijske opreme večine novih, sploh malce dražjih avtomobilov.
Odkar velja zakonodaja, da moramo imeti luči prižgane tudi podnevi, so seveda žarnice bistveno bolj obremenjene, njihova življenjska doba pa se razlikuje, saj so žarnice na trgu različnih kakovosti, cenejše pa praviloma ne zdržijo tako dolgo kot dražje, tudi njihova svetilnost je drugačna. Posledica je vedno več avtomobilov z enim močnejšim žarometom. Ker so žarometi, ki svetijo močno, pomemben del prometne varnosti, bi morala biti besedica varčevanje ob žarnicah na prepovedanem seznamu. In ko žarnica pregori, jo je treba čim hitreje zamenjati; v Nemčiji žal opažajo, da so vozniki danes precej bolj malomarni in z menjavo odnašajo dlje. Na srečo pa je napredek naredil svoje, saj je težav z žarnicami bistveno manj kot v preteklosti. Tudi v prid večji prometni varnosti.