Kljub idiličnemu sprehodu v parku Vile Podrožnik, nasmeškom in medsebojnemu nagovarjanju z besedo »prijatelj« prvi pogovor predsednikov slovenske in hrvaške vlade Mira Cerarja in Andreja Plenkovića po arbitražni razsodbi ni prinesel napredka. Premierja sta ostala pri že znanih stališčih: Slovenija se želi s Hrvaško dogovoriti o implementaciji arbitražne odločbe o meji, naša južna soseda pa razsodbe arbitražnega sodišča ne priznava. Zaradi nasprotujočih si stališč pogovora o sami implementaciji odločbe tako danes sploh nista začela. Kljub temu je Cerar ocenil, da sta bili polurno srečanje na štiri oči in nato delovno kosilo znak zaupanja in dobre volje. Dialog bosta premierja nadaljevala predvidoma septembra, ko bo Cerar Plenkovića obiskal v Zagrebu.
Predsednika obeh vlad sta se danes strinjala vsaj o nečem – nihče si ne želi kakršnih koli incidentov. Očitno pa imata različne poglede na to, kako se jim izogniti. Kot najboljše zagotovilo, da napetosti ne bo, je Cerar izpostavil izvajanje jurisdikcije na območjih, ki jih je državama dosodilo arbitražno sodišče. Hkrati je poudaril, da glede izvajanja jurisdikcije ne bo storil ničesar, kar bi lahko povzročilo napetosti med državama.
»Po razsodbi arbitražnega sodišča ni ne zmagovalca ne poraženca,« je ocenil slovenski premier in dodal, da morata državi zdaj narediti korak k implementaciji odločbe. Želi si, da bi dialog o tem stekel in bi državi v razumnem roku dosegli rešitev. S hrvaškim kolegom Plenkovićem želi še naprej iskati točke zbliževanja stališč držav in rešitev. Kje bi te lahko našla, iz današnjih navedb obeh premierjev ni bilo mogoče razbrati. Hrvaški premier namreč privoljuje le v dvostranske pogovore o rešitvi mejnega vprašanja onstran arbitražne razsodbe, kar pa za Slovenijo ne pride v poštev. Premierja razdvaja tudi stališče evropske komisije, ki je pozvala k implementaciji arbitražne razsodbe. Medtem ko Cerar meni, da bi lahko državi izkoristili ponujeno pomoč evropske komisije, če bi med njima nastali nesporazumi, je Plenković uvrstitev mejnih vprašanj na dnevni red evropskih institucij ocenil kot neobičajno. Prepričan je, da lahko državi odprta vprašanja razrešita na dvostranski ravni.
Moje stališče ostaja: #Slovenija je pripavljena na dialog s Hrvaško, a bo jasno vztrajala pri implementaciji razsodbe #arbitraža.
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) July 12, 2017
Erjavec Plenkovića ne bi sprejel
Tako v političnih kot diplomatskih vrstah pa je danes odmevala izjava slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca o Plenkovićevem obisku. Po torkovi seji sveta stranke DeSUS je namreč dejal, da ne ve, zakaj hrvaški premier sploh prihaja v Ljubljano, saj da je Plenković zelo jasno povedal, da se ne bo prišel pogovarjat o spoštovanju in implementaciji odločbe arbitražnega sodišča. »Če bi bil na mestu predsednika vlade, ga sploh ne bi sprejel,« je bil odločen Erjavec. Naši sogovorniki iz preostalih dveh koalicijskih strank so Erjavčeve besede razumeli kot izrazito predvolilno izjavo prvaka DeSUS, ki pa si je kot šef slovenske diplomacije ne bi smel privoščiti. Bistvo diplomacije je namreč prav pogovor.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da Erjavčeva izjava ne gre v kontekst izjave za javnost, ki jo je odbor podal nekaj ur po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča. Ta se glasi: »Odbor za zunanjo politiko poziva k dialogu z Republiko Hrvaško o implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča. Osnova za ta dialog je razsodba arbitražnega sodišča.« Horvat opozarja tudi na dan kasneje sprejet sklep vlade, s katerim hrvaško vlado poziva k dialogu o implementaciji arbitražne razsodbe. »Erjavčeve besede ne gredo v kontekst tega, kar si želi odbor za zunanjo politiko, niti tega, kar je sklenila vlada,« pravi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. A se Erjavec ne da. »Obisk Plenkovića v Ljubljani je – glede na to, da zanj arbitraža ne obstaja – izguba časa,« nam je dejal danes.
Nasprotno Jožef Horvat tako današnji dialog med premierjema kot njegovo predvideno nadaljevanje septembra v Zagrebu pozdravlja. Vendarle pa ni optimističen: »Pot do implementacije arbitražne razsodbe bo gotovo dolga in naporna.« Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je sicer načrtoval, da bo sejo, ki jo je začel takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe, nadaljeval še pred parlamentarnimi počitnicami. A se to očitno ne bo zgodilo, saj naj bi uradni prevod arbitražne odločbe poslanci prejeli šele septembra. Zato naj bi odbor prekinjeno sejo nadaljeval in sklepe glede arbitraže razsodbe sprejel jeseni. Očitno pa ne bo več odpiral vprašanja, ali je z arbitražno razsodbo izpolnjen sklep parlamenta iz leta 2013. Ta govori, da bo Slovenija vsako razsodbo, ki ne bo določila ozemeljskega stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem, štela za nasprotno mandatu arbitražnega sodišča. Po naših informacijah so se namreč predsedniki parlamentarnih strank na političnem vrhu pri premierju Cerarju prejšnji teden strinjali s predlogom prvaka SDS Janeza Janše, da naj gre ta sklep v pozabo.
