Čeprav so ocene, ali je razsodba arbitražnega sodišča za Slovenijo ugodna, različne, je slovenska politika enotna, da jo je treba spoštovati in implementirati. Pa tudi, da je nujen dialog s Hrvaško. Premier Miro Cerar je po včerajšnjem sestanku slovenskega političnega vrha poudaril, da bo vlada že ta teden ustanovila posebno delovno skupino za uveljavitev razsodbe. Prav tako je pomembno srečanje s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem prihodnji teden. Od tega pogovora sicer kakšnih jasnejših rezultatov ne pričakuje, je pa dobrodošlo, da se dialog s sosednjo državo nemudoma začne.
Pomembnost svojega obiska v Ljubljani je včeraj izpostavil tudi Plenković, hkrati pa okaral evropsko komisijo. Ta je namreč v torek sporočila, da od obeh strani pričakuje uresničevanje odločbe arbitražnega sodišča in da je pri tem pripravljena pomagati. »Dobro bi bilo, da evropska komisija ostane v okviru svojih pristojnosti; za arbitražni proces in mejna vprašanja nima nobenih pristojnosti,« je dejal Plenković.
Pomembna tudi za mir v regiji
Nasprotno je slovenski politični vrh izjavo evropske komisije in ponujeno pomoč pozdravil. Cerar sicer verjame, da bosta Slovenija in Hrvaška uspeli doreči skupna stališča, »ne smemo pa zavreči možnosti, da lahko v določeni fazi pomaga tudi evropska komisija«. Zato jo bo Slovenija povprašala, kateri načini pomoči so mogoči.
Tudi predsednik države Borut Pahor, ki je z razsodbo arbitražnega sodišča zelo zadovoljen, se zaveda, da bo njena uveljavitev zaradi nasprotovanja hrvaške strani zahteven problem, ki po njegovem prepričanju ni nerešljiv. »Z dialogom, posvetovanji, preudarnostjo, politično modrostjo je mogoče stvar obrniti v pravično in trajno rešitev problemov s sosednjo Hrvaško.«
Pahorju se zdi tudi pomembno, da bo v dialogu pomagala evropska komisija in da bo mednarodna skupnost obe državi spodbudila, da na osnovi odločitve arbitražnega sodišča prideta do rešitve. »Na koncu bosta obe državi ugotovili, da je to treba storiti na za obe koristen način, ker bo to v obeh državah ohranilo mir, varnost, dobro sodelovanje pa tudi mir v regiji. Regija je v tem smislu zelo pomembna.«
Da je lahko arbitražna odločba primer dobre prakse, kako se na civiliziran pravni način rešujejo mejni in tudi drugi spori med državama, kar je še posebej pomembno za območje zahodnega Balkana, je včeraj izpostavil tudi Cerar. Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša pa je poudaril, da za Hrvaško ni sporen rezultat arbitražnega procesa, temveč način, kako je do arbitraže prišlo. »Hrvaška se ne želi odpovedati poziciji močnejšega, ko se bo reševalo mejna vprašanja z BiH, Črno goro in Srbijo.« Po Janševem prepričanju naša južna soseda ne bo privolila, da se mejna vprašanja preloži na čas, ko bodo omenjene države že v EU in bodo torej nastopale z enakopravne pozicije.
Sklepa parlamenta naj ne bi odpirali
Prvak SDS je še ocenil, da bo evropska komisija skušala pomagati z mediacijo. »Prišlo bo do nekaterih sestankov, na katerih bodo predstavniki komisije in obeh držav, Slovenija in Hrvaška pa bosta nastopali z enakopravnih pozicij. Drugače bi bilo, če bi bila Hrvaška še vedno kandidatka za članstvo v EU. Potem to ne bi bila mediacija, ampak pogojevanje,« je poudaril Janša. Čeprav predsednik največje opozicijske stranke vztraja, da je razsodba za Slovenijo neugodna, pa poudarja, da je bil arbitražni sporazum potrjen na referendumu in se strinja, da je razsodba mednarodnopravno zavezujoča. A je enako zavezujoča tudi za Hrvaško, zato je ni mogoče enostransko uresničiti.
Po naših informacijah so se predsedniki parlamentarnih strank na včerajšnjem političnem vrhu tudi strinjali, da ne bodo več odpirali vprašanja, ali je z arbitražno razsodbo izpolnjen sklep parlamenta iz leta 2013. Ta govori, da bo Slovenija vsako razsodbo, ki ne bo določila ozemeljskega stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem, štela za nasprotno mandatu arbitražnega sodišča. Čeprav v SDS poudarjajo, da odločitev arbitražnega sodišča tega stika ni prinesla, naj bi umik sklepa državnega zbora v pozabo po besedah naših virov predlagal prav Janša.
