V sredo bo minilo točno mesec dni, odkar se je majhna polotoška država v Perzijskem zalivu, Katar, znašla pred največjo politično krizo v svojem obstoju. Savdska Arabija je proti svoji nekdanji zaveznici sestavila pisano druščino zaveznikov (Bahrajn, Združeni arabski emirati in Egipt), ki so s Katarjem pretrgali diplomatske stike in ga poskušali potisniti v gospodarsko osamitev. Sestavili so trinajst zahtev, s katerimi so v spreminjajoči se geopolitični podobi Bližnjega vzhoda zahtevali korenite spremembe katarske zunanje politike: od prekinitve stikov z Muslimansko bratovščino in Hamasom ter financiranja terorističnih skupin do sprememb v katarski do Irana bolj naklonjeni politiki, zaprtja turškega vojaškega oporišča v državi in celo katarske televizijske postaje Al Džazira.
Zaupno pismo katarskega emirja za posrednike
Spremembe katarske zunanje politike ne bo, so ves čas ponavljali na katarskem kraljevem dvoru in tako kljubovali izsiljevalski gospodarski blokadi. V nedeljo zvečer se je desetdnevni ultimat za izpolnitev trinajstih zahtev četverice iztekel, a so iz Dohe ponovno dali vedeti, da na zahtevke Riada, Maname, Dubaja in Kaira ne bodo pristali. Kuvajtski emir šejk Sabah Al Ahmed Al Džaber Al Sabah, ki mu je od začetka največje politične krize v Zalivu pripadla posredniška vloga, je nato četverico držav zaprosil za 48-urno podaljšanje ultimata, v katerem naj bi še poskušali najti rešitev pred nadaljnjim zaostrovanjem.
Njegovi prejšnji posredniški poskusi – podobno kot ameriški – niso premaknili stališč nobene od vpletenih držav. Zdaj se pojavljajo ugibanja, ali je preboj vendarle možen. Danes je v Kuvajt na še en krog pogovorov pripotoval katarski zunanji minister Mohamed bin Abdulrahman Al Tani, ki je v diplomatski prtljagi nosil posebno pismo katarskega emirja Tamima bin Hamida Al Tanija. Kaj je katarski voditelj sporočal posredniku, ne v Dohi ne v Kuvajtu niso razkrili.
Popuščanje Katarja ali nove sankcije četverice?
Iz prvih odzivov katarskih predstavnikov je bilo mogoče sklepati, da Katar še naprej ni pripravljen pristati na vmešavanje sosed in Egipta v svoje notranjepolitične zadeve. Toda prav zaradi diplomatske misije katarskega zunanjega ministra pri kuvajtskem emirju pet pred dvanajsto so se pojavila ugibanja, da bi Katar vsaj pri nekaterih vprašanjih vendarle lahko pokazal pripravljenost na popuščanje. V Dohi so namreč še naprej poudarjali, da so pripravljeni na pogajanja o vseh legitimnih vprašanjih držav v regionalni gospodarsko-vojaški zvezi Svet za zalivsko sodelovanje (GCC), katere člani so tudi Savdska Arabija, Bahrajn in Združeni arabski emirati.
Zaradi krize v odnosih s Katarjem je svojo udeležbo na vrhu G20 konec tedna v Hamburgu odpovedal savdski kralj Salman. Že jutri pa bodo zunanji ministri četverice arabskih držav na posebnem zasedanju razpravljali o odzivu Dohe in morebitnih nadaljnjih ukrepih proti Katarju. Če država dotlej ne bo izpolnila njihovih zahtev, se omenja zaostritev osamitve Katarja tako na gospodarski kot politični ravni. Med možnimi ukrepi je navodilo arabskih držav njihovim bankam, naj umaknejo depozite iz katarskih bank. Na političnem parketu pa bi utegnili Katarju zamrzniti ali celo odvzeti članstvo v Svetu za zalivsko sodelovanje, kjer je uradna Doha ena od ustanovnih članic.
