Kabliranje 220- in 400-kilovoltnega DV v urbanih naseljih je edina strokovna rešitev. ZEG pa je v tem članku razočaran nad objavo tabele in zavajajočimi podatki zasebnega Inštituta za neionizirna sevanja, ki minimalizira ta okoljski problem. Ta za primerjavo gostote magnetnega polja, po zastareli 21-letni slovenski zakonodaji uredbe o EMS, za prvo območje varovanja (vrtci, šole, bolnišnice, stanovanja…) še vedno uveljavlja 10 mikroteslov. V ZEG si že vrsto let prizadevamo, da bi Vlada RS sprejela novelo uredbe o elektromagnetnem sevanju, s katero bi določila strožje mejne vrednosti od trenutno veljavnih. Poleg tega si prizadevamo, da bi Državni zbor RS čim prej sprejel tako energetsko zakonodajo z energetskim konceptom Slovenije, ki bi določila širše preventivne varovalne pasove DV in baznih antenskih postaj (BAT). Trenutno veljavna uredba, ki je bila sprejeta leta 1996, določa mejno vrednost elektromagnetnega sevanja daljnovodov pri 10 mikoteslih. Številne tuje znanstvene raziskave kažejo, da je zdravju škodljiva že 50-krat nižja vrednost elektromagnetnega sevanja (WHO in SCENIHR, telo evropske komisije). V tem času je znanost napredovala in vedno bolj se potrjuje dejstvo, da je bivanje ali dolgotrajno zadrževanje blizu daljnovodov zelo škodljivo.
V ZEG predlagamo, da se mejna vrednost elektromagnetnega sevanja zniža na vrednost, primerljivo z zakonodajami razvitih držav. Predlagamo, da nova uredba mejno vrednost elektromagnetnega sevanja z maksimalno dovoljenih 10 mikroteslov zniža na maksimalno 0,4. Medtem ko v primeru aparatov kot virov EMS lahko sami odločamo, v kakšni meri se bomo izpostavljali škodljivim učinkom, pa se v primeru energetskih objektov, kot so daljnovodi in bazne antenske postaje, temu težko izognemo. Pomembno je dejstvo, da o škodljivih učinkih EMS govorimo v primeru dolgotrajne izpostavljenosti, kjer pa prav vpliv visokoenergetskih daljnovodov zaradi permanentnega delovanja zajema bistven delež v povprečnem oziroma kumulativnem smislu. Zaradi fizikalnega pojava širjenja EMS in moči virov EMS je pomembno, da v smislu upoštevanja načela previdnosti pri načrtovanju sledimo odmiku od virov sevanja tako, da v nobenem primeru ne pomeni tveganja za zdravje ljudi, predvsem otrok kot najobčutljivejše skupine prebivalcev. Da elektromagnetno sevanje vpliva na zdravje ljudi, ni več sporno. Prav je torej, da bi se pri umeščanju novih virov takšnega sevanja v prostor ravnalo skladno z načeli previdnosti in se torej v čim večji meri izogibalo možnosti nastanka škodljivih posledic na zdravju ljudi. Tem ugotovitvam pa mora slediti tudi sodna praksa, in sicer tako pri obstoječih virih kakor tudi pri umeščanju novih virov v prostor, saj se bo le tako v prihodnosti zgodilo, da bo državi in investitorjem načelo previdnosti postalo edino in osnovno vodilo pri sprejemanju odločitev s tem v zvezi.
Karel Lipič, univ. dipl. inž., predsednik ZEG