Na nedavni skupščini Hranilnice Lon so delničarji odločili, da se odpravi statutarna sprememba, ki je določala, da ima posamezni lastnik lahko v lasti do največ deset odstotkov delnic. Poleg tega so se delničarji strinjali, da se osnovni kapital lahko zviša za 10,7 milijona evrov, kar je dvakratnik obstoječega. To pomeni, da bi z dokapitalizacijo vlagatelj lahko pridobil polovični lastniški delež hranilnice.
Po pojasnilih predsednika uprave Hranilnice Lon Jake Vadnjala bi ob predpostavki, da bi cena delnice znašala 99 evrov, torej toliko kot ob zadnji dokapitalizaciji, za pridobitev polovičnega lastniškega deleža investitor moral vložiti dobrih sedem milijonov evrov. Interes za dokapitalizacijo hranilnice obstaja, kdo vse se zanjo zanima, pa Vadnjal ni hotel razkriti. Ob zadnji dokapitalizaciji, ki se je končala v začetku tega leta, sta se za vstop v lastništvo hranilnice zanimala Gorenjska banka, ki je opravila tudi skrbni pregled, in ameriški finančni sklad Apollo, na slovenskem trgu že lastnik mariborske Nove KMB.
Težave lahko povzročajo prednostni delničarji
Ena od težav, ki jo pri prihodnjem razvoju hranilnice vidi Vadnjal, je skupina prednostnih delničarjev z 1,75 odstotka delnic. Ti po statutu lahko preprečijo vse pomembne odločitve. Z načrtovano dokapitalizacijo bi se jim lastniški delež sicer prepolovil, še vedno pa bi z manj kot odstotkom delnic ohranili svoje pravice. Svojo moč so prednostni delničarji pokazali na nedavni skupščini, ko so preprečili spremembo Lona iz hranilnice v banko, kar dejansko je.
Eden od prednostnih delničarjev Hranilnice Lon je Slavko Erzar, v preteklosti predsednik nadzornega sveta, lani pa je bil krajši čas tudi vršilec dolžnosti predsednika uprave. Ko je lani Banka Slovenije zahtevala razširitev nadzornega sveta s treh na pet članov, so se razmerja moči spremenila. Takrat so bili za nove nadzornike imenovani tudi nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Janko Medja, nekdanji predsednik nadzornega sveta Darsa Robert Ličen in nekdanji prvi finančnik Istrabenza Srečko Kenda. Slednji je ob lanski dokapitalizaciji prek družbe Goldinar lastništvo zvišal s 4,7 na 8,2 odstotka in tako postal drugi največji lastnik Lona.
Do dokapitalizacije je bila z 9,51 odstotka delnic največja lastnica gradbena družba GIC Gradnje iz Rogaške Slatine v lasti Ivana Cajzka. Po dokapitalizaciji pa je to postala družba Alea Iacta poslovneža Sergeja Racmana. Med večjimi lastniki, in sicer na četrtem mestu, je tudi Otmar Zorn. Ta je v preteklosti predsedoval nadzornemu svetu Slovenskega državnega holdinga (SDH) in bil lastnik uspešne družbe Iskre zaščita. Leta 2015 je Zorn s prodajo Iskre zaščite in Varsija Grkom iztržil skoraj 50 milijonov evrov.
Dodatna sredstva za širitev
Zaradi kapitalske neustreznosti je dokapitalizacijo Hranilnice Lon zahtevala Banka Slovenije. Po pojasnilih Vadnjala dodatna sredstva potrebujejo za širitev. »Pri odobritvi posojil, na primer z depoziti, moramo imeti pet odstotkov lastnih sredstev. To pa pomeni, da bi z višjimi lastnimi sredstvi ob enakem številu zaposlenih lahko dosegali boljše rezultate,« je poudaril Vadnjan. Tržni delež Lona trenutno znaša 0,7 odstotka, brez težav pa bi ga lahko zvišali na odstotek, ocenjuje Vadnjal.
Hranilnica Lon je obseg kreditiranja lani zvišala za 5,43 odstotka. Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom se je kreditiranje zvišalo za 4,1 odstotka oziroma 1,46 milijona evrov, prebivalstvu pa se je zvišalo za 9,1 odstotka oziroma osem milijonov evrov, kar je bilo manj od načrtovanega. Vrednost celotnih kreditov pa je konec lanskega leta znašal 142,5 milijona evrov. To je bilo za pol odstotka manj od načrtov. Izguba je leta 2015 znašala 14.000 evrov, hranilnica pa je lani dosegla 14.000 evrov čistega dobička. Bilančna vsota je 31. decembra 2016 znašala 256 milijonov evrov, kot je pojasnil Vadnjal, pa si jo želijo doseči v višini 500 milijonov evrov.
