Za brata Janeza je pediater leta 1949 odsvetoval vpis v osnovno šolo, češ, saj je ne bo potreboval, se Faganel spominja tedanje črnogledosti zdravnikov. Napoved se ni uresničila: brat je postal profesor nevrologije v ZDA in umrl leta 1984 zaradi zapleta pri zdravljenju hemofilije.
Tudi njemu je tedanja statistika določila pričakovano trajanje življenja za hemofilika 15 let. Danes ima tri hčere, štiri vnuke, dva imata hemofilijo. Faganel je do lani vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji in je, čeprav hemofilik s težko obliko bolezni, aktivnejši od povprečnih pripadnikov njegove generacije. Aktiven je tudi njegov mlajši brat muzikolog; ima dva sinova, zato vnuki nimajo hemofilije.
Faganel se spomni veliko trpkih anekdot iz lastne mladosti in življenja drugih hemofilikov: »Babica je ob porodu rekla: ženske bolezen prenašajo, otroci pa trpijo. To je bila psihološka podpora, ki si jo takrat dobil od zdravstvenega osebja.« Pri skoraj 70 letih starosti je živ dokaz, da se napovedi zdravnikov niso uresničile. »Preživel sem tudi zdravnika, ki mi je pri sedmih letih starosti rekel: njega pa ne bi bilo treba biti, ker je hemofilija v družini.« lo
