Ljubljanske ulice in trge so te dni zavzeli žonglerji, zračni akrobati, klovni in drugi cirkuški artisti, čas je za festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Kaj prinaša? Slonov in tigrov ne, zagotovo pa napenjanje smejalnih mišic, čudenje in sprostitev. Ob tem ne gre za »industrijski« cirkus, temveč za preplet ustvarjalnih izrazov različnih sodobnih uprizoritvenih umetnosti, opozarja Natalija Sultanova, ena od ustanoviteljic zavoda Bufeto.
Manjka prostor za vadbo
»Pred desetimi leti sem si ogledala gostujočo predstavo enega od italijanskih cirkusov, ki je bila tako slaba, da me je bilo sram, da tudi sama prihajam iz cirkuških voda. A sem se hitro vprašala, kdo je odgovoren, da je to edina cirkuška ponudba v Ljubljani. Ker ni bilo daleč naokoli nikogar, ki bi mi odgovoril, sem rokave zavihala sama,« razlaga začetke festivala Sultanova. S soustanoviteljem Ravilom Sultanovim, prav tako diplomantom moskovske akademije za cirkuške umetnosti, sta vsako leto povabila tuje in domače sodelavce in nastal je pravi cirkus.
Začeli so z željo, da pokažejo najboljšo produkcijo iz sveta cirkuškega gledališča in vzgojijo občinstvo, ki v predstavah ne bo videlo zgolj zabave. In nadaljevali z mnogimi delavnicami, ki so pomagale tudi pri razvoju domače scene, mnogi slovenski učenci so odšli na izobraževanja v tujino. V zadnjih letih so tako v Ljubljano pripeljali velika imena, denimo klovna in režiserja iz Cirque du Soleil Davida Shinerja ali »revolucionarnega« klovna, Američana Janga Edwardsa. »Finančna podpora produkciji je šibka, zato si akterji na tem področju želimo vsaj stalnih prostorov za vadbo, vzdrževanje kondicije in veščine sta namreč za naše delo ključna,« še dodaja Sultanova.
Intervencije in karavana
Program letošnjega Klovnbufa prinaša združevanje praks različnih umetniških zvrsti. Dana Auguštin je, denimo, v ponedeljkovi predstavi V zraku združila znanje zračne akrobatike in študij kiparstva na ALUO. »Motivira me ljubezen do gibanja. Telo je inštrument, ki ima ogromno potencialov, ki jih ne znamo izrabiti, ker nam tega nihče ni nikoli pokazal. Nikoli se ne bi smeli nehati igrati z njim,« razlaga diplomantka francoske cirkuške akademije. Izkusila je, kako obračanje telesa v vse smeri povzroča tudi sveže poglede na življenje. V Cirkusarni Rog bo jutri njena delavnica zračne akrobatike tako za začetnike kot za že izkušene mojstre.
Nocoj bo v mogoče ujeti tudi ganljivo gibalno humoresko Tok-tok Teatra Narobov, v petek kabaretsko-cirkuško-gledališko predstavo #Manifesto transnacionalne umetnice Heidi Blumenfeld, koreograf Branko Potočan bo v sobotno predstavo Žepi polni zvezd vnesel načela sodobnega plesa. Cirkuških intervencij se ne bodo veselili le v Ljubljani, temveč tudi v Novem mestu, Kamniku in Piranu.
Cirkuška pedagogika
Ob desetletnici bo premislekom namenjen celodnevni simpozij Cirkuška stičišča. V soboto se bodo v Slovenskem mladinskem gledališču srečali vsi, ki elemente cirkusa uporabljajo tako za privabljanje nasmeha, učenje socialnih in skupinskih veščin kot za ozaveščanje o lastnem telesu in prostočasno aktivnost. Ophélie Mercier, predstavnica mednarodne cirkuške mreže CARAVAN, bo prestavila primere dobre prakse cirkuške pedagogike iz različnih držav.
