Dejala je še, da Slovenija ni nikoli odgovorila na hrvaško diplomatsko noto o hrvaškem izstopu iz arbitražnega postopka, ob sklicevanju na 60. člen dunajske konvencije o mednarodnih pogodbah, ki to omogoča. Po njenih besedah je bilo soglasje Slovenije potrebno za to, da bi lahko izkoristili možnost sprožitve postopka mediacije pred Združenimi narodi in se poskusili dogovoriti o smeri nadaljevanja reševanja spora o meji, a soglasja v Zagrebu nikoli niso dobili.
Erjavčevih groženj niso pozabili
Hrvaški premier Andrej Plenković napovedi objave sodbe ni želel komentirati, temveč je dejal, da je nova ministrica na svoji predstavitvi podrobno pojasnila hrvaška stališča.
Stier je kot temelj hrvaških stališč glede arbitraže prav tako izpostavil odločitev sabora in poudaril, da je spor o meji dvostransko vprašanje med Zagrebom in Ljubljano ter da je Hrvaška ves čas po izstopu iz arbitraže Slovenijo pozivala k pogajanjem. Opozoril je, da imata državi podpisan sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), ki je oblikovan z namenom, da bi se izognili nevšečnostim za državljane obeh držav ob državni meji. »Treba si je prizadevati za dvostransko reševanje spora. Da bi se izognili incidentom, pa je treba uveljaviti Sops,« je povedal.
Na Hrvaškem že dve leti ponavljajo, da je zaradi afere Drenik-Sekolec arbitražni postopek nepovrnljivo kontaminiran. Vladni uradniki vzbujajo vtis, da zato arbitraža ni velika zadeva – ne glede na končni izid – čeprav opozicija opozarja, da državni vrh ni storil vsega, kar bi lahko, za dokončni izstop Hrvaške iz arbitraže. Prav tako niso pozabili na grožnje slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da bo zavračanje arbitražne sodbe bolj škodovalo Hrvaški, ker Slovenija lahko ovira turiste na poti na Hrvaško.
Obalna straža iz Reke v Umag
Pri sosedih ne želijo napovedati izida arbitraže, a iz prejšnjih izjav politikov in pravnih strokovnjakov je možno sklepati, da pričakujejo neugodno rešitev, posebej pri meji na morju. Zavedajo se, da ni načina, s katerim bi Hrvaško prisilili k sprejetju odločitve arbitražnega sodišča, ne da bi prišlo do kršitve mednarodnega prava. Sklicujejo se na ugotovitve Badinterjeve komisije o meddržavnih mejah, kot so bile v času SFRJ, ki jih ni možno spreminjati z nasiljem, ter poudarjajo, da so ZDA dvakrat pomagale Hrvaški po pritiskih iz Slovenije pred vstopom države v Nato in v EU.
V Zagrebu je slišati ocene, da se po objavi sodbe za državi nič ne bo spremenilo, ko gre za reševanje spora o meji. Vendar pa hrvaški mediji poročajo, da je ena izmed ladij hrvaške obalne straže prerazporejena iz Reke v Umag, bližje Piranskemu zalivu, v katerem je bilo v zadnjih nekaj mesecih znova več incidentov med slovenskimi ribiči in hrvaško policijo.
