Medtem ko ob omembah cenovno ugodnejšega avtomobilskega prevoza večinoma govorimo o električnih vozilih, imamo na dlani v tem trenutku še vedno bolj praktično rešitev, za katero se sicer odloča vedno več ljudi, a še vseeno niti približno ni zaživela v tolikšnem obsegu, kot bi lahko. Beseda teče o pogonu na utekočinjen naftni plin (UNP, bolj znan pod mednarodno kratico LPG), ki je prilagojen za uporabo v vozilih in mu zato rečemo tudi avtoplin.
Ni vseeno, kdo sistem vgradi
Načina za njegovo uporabo sta dva – bodisi sistem, ki omogoča pogon nanj, v naš avto (če je to seveda mogoče; o tem v nadaljevanju) vgradimo naknadno, bodisi kupimo takega, ki ima vgrajenega tovarniškega. Podatki Statističnega urada o tem pravijo, da je bilo ob koncu lanskega leta na naših cestah le 9422 osebnih vozil s pogonom na LPG, kar je, realno, zanemarljiv delež. In to kljub vsem njegovim prednostim. »Avtoplin je najbolj ekonomično gorivo na trgu, saj je približno 40 do 50 odstotkov cenejši od 95-oktanskega bencina. Poleg znatnega znižanja stroškov goriva avtoplin podaljša življenjsko dobo motorja, ki z njim deluje tišje, hkrati pa z njim močno omejimo izpuste škodljivih snovi. Ob tem je vgradnja sistema hitra, investicija pa se povrne v zelo kratkem času,« jih je le nekaj naštel Aleksander Salkič iz Petrola, pri katerem vsako leto v povprečju odprejo sedem novih točilnih mest za LPG in jih imajo le v Sloveniji že 87, skupno število vseh pa je pri nas naraslo že na 119. A tudi če jih ne bi bilo toliko: ko zmanjka plina, avto tako in tako sam preklopi na delovanje na bencin. Kar pomeni, da imamo pri vozilih na LPG tako rekoč podvojen doseg, saj se na plin in na bencin seštejeta. Še ena prednost, torej.
A kje potem ob vseh prednostih iskati razloge, da je vozil na plin tako malo. Eden bi lahko bil strah, da gre kaj narobe – plin pač mnogi povezujejo z možnostjo eksplozije, ko temu dodamo še možnost prometne nesreče, pa se strah še poveča. A je hkrati tako neutemeljen, da bolj ne bi mogel biti. »Ne le to, celoten avtoplinski sistem je celo veliko bolj varen kot bencinski. Rezervoarji za LPG so namreč kovinski in močno zaščiteni, bencinski pa so plastični in nezaščiteni. Navsezadnje pa so vse skupaj že tolikokrat testirali na vse možne načine, da je strah res odveč,« zatrjuje Primož Vodeb, direktor podjetja Avto-plin Primatea iz Gorice pri Slivnici, enega največjih predelovalcev avtomobilov na avtoplin pri nas, pri katerem na leto predelajo približno 250 vozil. Dodaja, da je za tovrstno »operacijo« za zdaj primerna večina bencinskih avtomobilov. »A smo zdaj tik pred tem, da bodo dovolj dobro razvite tudi naprave za dizelska vozila. Sicer pa tudi pri nekaterih bencinskih motorjih predelavo odsvetujemo. Sami na primer ne predelujemo vozil z motorjem z neposrednim vbrizgom v valje motorja, kot so TSI pri Volkswagnu, GDI pri Kii ali Hyundaiju…«
Ker smo pri prednostih tovrstnega pogona omenili hitro povrnitev investicije, je treba dodati, da ta bo Vodebovih besedah v povprečju znaša od 1000 do 1200 evrov, pri čemer sami kot zastopniki enega največjih proizvajalcev tovrstnih sistemov ponujajo tudi posebne subvencije, ko so te na voljo, pa je cena med 700 in 800 evri. »Z omenjeno ceno se naložba povrne že po približno 15.000 prevoženih kilometrih. Kar zadeva sam postopek predelave, vse skupaj ni tako zelo enostavno, zato vsem svetujem, naj dobro razmislijo, kje, pri kom predelavo opravijo, da bo vse tako, kot mora biti. Če je, se avto pelje povsem enako kot pred predelavo, ne izgubi moči ali česa podobnega, je pa žal še vedno veliko ponudnikov, ki imajo tovrstne predelave za obstransko dejavnost in naredijo marsikaj narobe ter s tem mečejo slabo luč tudi na vse druge,« opozarja Vodeb.
No, že nekaj časa pa je pri določenih znamkah mogoče kupiti nov avto s tovarniško vgrajenim sistemom za pogon na LPG. Že dobra štiri leta ga ponuja tudi Dacia, pri kateri celo pravijo, da ob trenutno dostopnih sanderu, loganu MCV in dokkerju vanu razmišljajo tudi o širitvi ponudbe na vozilo duster. »Kupci so glede porabe in ekologije vse bolj ozaveščeni, zato pričakujemo vse več povpraševanja. Rast je počasna, a nikakor ne zanemarljiva,« pravi Petar Puntijar, produktni vodja Dacie za jadransko regijo, in glede morebitnih prednosti tovarniškega sistema dodaja: »Pri njej kupec dobi rešitev, ki je res prilagojena konkretnemu motorju, proizvajalčeva garancija za motor pa ostane veljavna. Pri naknadni vgradnji se zaradi posegov v motor tovarniška garancija pogosto prekine.«
CNG še vedno v povojih
Kot pogonsko sredstvo pa je pri nas treba omeniti še en plin. To je stisnjen zemeljski plin (s kratico SZP, mednarodno pa CNG), ki je še bolj ekološki in cenejši, kljub temu da število vozil raste, pa se vsa skupaj še vedno štejejo v zelo nizkih številkah – vseh (osebna in tovorna vozila, avtobusi…) s pogonom na CNG je bilo pri nas konec lanskega leta namreč le 323, vsem skupaj pa so namenjene skupno štiri javne polnilnice in nekaj zasebnih, katerih število ni znano. Zato je Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) pred časom ministrstvoma za infrastrukturo in okolje poslalo pobudo, v kateri je direktor Urban Odar med drugim poudaril, da bi bile postavitve polnilnih mest enostavne, zavzeli pa so se tudi za subvencije Eko sklada za tovrstna vozila – trenutno so na voljo le za električna. »Višina subvencij za električno energijo je visoka, za zemeljski plin pa bi lahko bila nižja. To pomeni, da bi z enako količino denarja lahko dosegli bistveno več,« je še poudaril Odar in nam ob tem povedal, da so z ministrstev že prejeli odgovor, v katerim je med drugim navedeno, da morajo vse države, skladno z direktivo 2014/94/ES, pripraviti nacionalne okvire za razvoj infrastrukture in vozil na alternativna goriva, kamor spada tudi zemeljski plin. »V odgovoru so nam še pojasnili, da naj bi Slovenija omenjeno direktivo prenesla v svoj pravni red s sprejemom strategije na tem področju. Njena priprava naj bi bila v zaključni fazi, preučili naj bi tudi možnost spodbud za postavitev polnilne infrastrukture. Na te odgovore smo že dali dodatno pojasnilo o smiselnosti finančnega spodbujanja nakupa vozil na stisnjen zemeljski plin,« je pojasnil Odar. Kakor koli, počasi se zadeve očitno premikajo tudi na tem področju.
